Torek, 11. 2. 2020, 14.40
4 leta, 10 mesecev
Želite obogateti? Potem nikar ne storite teh štirih ključnih napak.
Thomas Corley, avtor več knjig o ustvarjanju bogastva, je na podlagi večletne analize ljudi z različnim premoženjskim statusom za Business Insider pripravil seznam štirih največjih finančnih napak, ki jih ljudje najpogosteje počnejo.
1. Ponos narekuje finančne odločitve
Sprejemanje finančnih odločitev na podlagi prevelikega ega posamezniku onemogoči preudarno upravljanje denarja. Eden od najpogostejših primerov je kupovanje dragih stvari z namenom ustvarjanja vtisa, da si bogatejši, kot v resnici si. Številne ob tem spremlja tudi občutek nekakšne nepremagljivosti, zaradi česar pogosto ne sklepajo življenjskih zavarovanj.
Zelo nevarno je lahko tudi precenjevanje lastne inteligence. Številni se namreč pred sprejemanjem odločitev z nikomer ne posvetujejo in brez premisleka sprejemajo tvegane odločitve.
Tovrstno nespametno ravnanje je močno povezano s še enim tipom napak: sprejemanjem finančnih odločitev pod vplivom zunanjih dejavnikov oziroma, bolj konkretno, pod pritiskom partnerja, sorodnikov, prijateljev ali sodelavcev.
2. Ko čustva stopijo na plano
Hipne finančne odločitve na podlagi navdiha se skoraj nikoli ne odnesejo. Na primer: v službi ste dobili izjemno povišico in v zanosu se kar naenkrat znajdete v dragem avtomobilu, trgovec pa vam z nasmehom maha v pozdrav.
3. Brezbrižnost in pretirana skrb – oboje je škodljivo
Zapravljanje denarja brez tehtnega razmisleka ali pa pretirana zaskrbljenost sta dve različni skrajnosti, ki pa sta obe lahko škodljivi. Prodaja naložb zaradi upadanja njihove vrednosti je na primer lahko poteza, storjena iz pretirane zaskrbljenosti ali pa tudi nepotrpežljivosti, čeprav je včasih najbolje, da se naložb sploh ne dotikamo. Na drugi strani je brezskrbno opravljanje večjih nakupov, ne da bi si vzeli čas za razmislek in pregled vseh dejavnikov, primer druge skrajnosti.
4. Odločitve, sprejete zaradi strahu ali stresa
Nikoli ne sprejemajte finančnih odločitev zaradi strahu ali stresa, kot je na primer že zgoraj omenjena prodaja dolgoročnih naložb zaradi trenutnega obrata navzdol. Raziskave so pokazale, da lahko stres zniža posameznikov IQ za 13 odstotkov, zato pod stresom nikoli ne odločajte o svojem denarju.
Tudi obup in šibkost pogosto vodita v slabe finančne odločitve. V takšnem položaju, ki ga ponavadi vsili nek tretji subjekt, na primer posojilodajalec, državne oblasti ali družinski člani, se posamezniki običajno znajdejo zaradi preteklih slabih finančnih odločitev.