Četrtek, 20. 7. 2017, 13.11
7 let, 1 mesec
Zavarovalnice lani s 139 milijoni evrov dobička
Zavarovalnice v Sloveniji se lani obračunale več bruto premij kot leto prej, zvišal se je tudi čisti dobiček. Največja tveganja predstavljajo tržna tveganja in premoženjska zavarovanja.
Zavarovalnice v Sloveniji so v lanskem letu zabeležile 138,9 milijona evrov čistega dobička, kar je 3,3 odstotka več kot leta 2015. Edini dve pozavarovalnici, Triglav Re in Sava Re, sta čisti dobiček povečali celo za 50 odstotkov na 39,4 milijona evrov. Dobri rezultati so v veliki meri posledica tega, da ni bilo izplačil škod za večje naravne nesreče.
"Za celoten zavarovalniški sektor v Sloveniji je še eno uspešno leto," je ob predstavitvi poročila Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) za leto 2016 poudaril njen direktor Sergej Simoniti. Gre za prvo poročilo, odkar je zavarovalniški sektor v Sloveniji prešel na nov regulatorni sistem Solventnost II. Prehod je bil po njegovih navedbah uspešen, saj zavarovalnice niso imele težav niti s poročanjem niti s kapitalsko ustreznostjo. Stroškov prehoda na nov sistem nimajo, a ker so se zavarovalnice nanj pripravljale več let, niso zanemarljivi.
Več obračunanih premij
"Obračunana kosmata premija zavarovalnic se je končno začela dvigovati, višji je tudi kumulativni čisti poslovni izid. Zaradi nizkih obrestnih mer pa so padli prihodki od naložb," je poudarila namestnica direktorja Mojca Piškurić. Zavarovalnice so v skupinah premoženjskih in življenjskih zavarovanj obračunale za skupno 1,94 milijarde evrov bruto zavarovalnih premij oziroma 1,6 odstotka več kot predlani.
Zavarovalnice so imele lani skupaj za 795 milijonov evrov solventnostnega kapitala, ki za 233 odstotkov presega kapitalsko ustreznost. Ta meri tržno vrednost tveganj. Minimalna zahteva sicer znaša 277 milijonov evrov. "Kapitaliziranost sistema je dobra in se ni pomembno spremenila od zahteva predhodnega sistema Solventnost I," je dejala Piškurićeva.
Premoženjska in življenjska zavarovanja so najbolj dobičkonosna
Zavarovalnice največji del dobička ustvarijo s premoženjskimi in življenjskimi zavarovanji, dopolnilna zdravstvena zavarovanja so jim lani prinesla skoraj šest milijonov evrov izgube. Največja tveganja predstavljajo dogodki na kapitalskih trgih in premoženjska zavarovanja.
Pri premoženjskih zavarovanjih se tretjina zbrane premije nanaša na zavarovanje stroškov zdravljenja. Večina odpade na dopolnilna zdravstvena zavarovanja. Tretjino vseh premij premoženjskih zavarovanj zavarovalnice porabijo za stroške zdravljenja, večji delež odpade na dopolnilna zdravstvena zavarovanja. Druga tretjina odpade na avtomobilska zavarovanja, preostalo na drugo premoženjsko zavarovanje.
Pri življenjskih zavarovanjih je skoraj polovica premij vezanih na indeks ali enoto premoženja (vzajemni skladi), sledijo zavarovanja z jamstvom oziroma udeležbo pri dobičku.
Piškurićeva potrdila kandidaturo
Piškurićeva je tudi potrdila, da se je prijavila na razpis za novega direktorja agencije. Simoniti namreč z novim letom odhaja na čelo uprave SID – Prve kreditne zavarovalnice, ki spada v skupino SID banka. Kandidirajo trije, direktorja pa imenuje državni zbor.