Poleg trgovanja z vse bolj prepoznavno elektronsko valuto bitcoin se je marsikdo v preteklosti ukvarjal tudi z njenim pridobivanjem. Pridobivanje kovancev zdaj postaja vse bolj potratno in težavno.
Gre za tako imenovano "rudarjenje", za kar pa novodobni iskalci elektronskih "zlatnikov" ne potrebujejo niti eksploziva ali lastnega rudnika niti krampa in lopate, temveč veliko procesorsko moč računalnikov in morda še pomembneje – čim cenejši vir energije. Dobrodošlo je tudi hladno podnebje.
Virtualen denar, realne težave
Eksplozija vrednosti bitcoina v preteklih nekaj mesecih je poskrbela za velik porast trgovanja z valuto, povečala pa se je tudi privlačnost "rudarjenja". Medtem ko je bilo za pridobivanje novih kovancev sprva potrebno relativno malo procesorske moči, pa dandanes ni več tako. Vse težji algoritmi, ki jih morajo za pridobitve novih kovancev izvajati računalniki, od tudi sicer vse bolj obsežnih računalniških sistemov zahtevajo vedno več električne energije.
Zato morda ni presenetljivo, da se podjetja, ki se z "rudarjenjem" ukvarjajo profesionalno, selijo na območja, kjer je električna energija cenejša. Na dodatne prihranke stroškov in posledično višji dobiček pa ugodno vpliva tudi hladnejše podnebje, ki ustrezno zmanjšuje stroške hlajenja pregrevajočih se računalnikov.
Stroški, stroški …
Med tistimi, ki so svoj posel preselili v hladni Reykjavik na Islandiji, je 31-letni Emmanuel Abiodun. Njegovo podjetje Cloud Hashing s pomočjo stotih "strojev" nabere 225 kovancev na teden. Islandija je sicer znana kot dežela, bogata z geotermalno energijo, tudi sicer pa ima velik vodni potencial. Elektrika je tam precej cenejša kot na primer v ZDA ali celinski Evropi.
Nerazumljena kovnica denarja
"Smo novodobna tiskarna denarja," pravi Abiodun, ko stoji pred svojo kot utrdba varovano "tovarno". So pa z novo industrijsko panogo, ki jim je zrasla pred pragom, precej slabo seznanjeni nekateri bližnji sosedje. "To je čuden posel. Ne morem reči, da razumem, za kaj točno gre," pravi domačin Helgi Helgason. Še pred časom je nove kovance lahko kovala že močnejša grafična kartica v vsakem domačem računalniku, danes pa, podobno kot na Islandiji, marsikje rastejo prave male tovarne.
Strokovnjaki sicer ocenjujejo, da tovrstni specializirani računalniki, prirejeni za "rudarjenje", trenutno ostanejo okoli 15 tisoč evrov na enoto.