Zakaj je Bosna revna država

Bosna in Hercegovina, kjer se že nekaj dni nadaljujejo protesti nezadovoljnih prebivalcev, je četrta najrevnejša država na stari celini. Po podatkih Svetovne banke je bil leta 2012 v BiH BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči, 6.856 evrov. Nominalni BDP na prebivalca je bil 3.326 evrov.

BiH je bil leta 1994 revnejši od številnih afriških držav Kljub tej slabi uvrstitvi pa je to še vedno precej bolje kot v obdobju krvave bosanske vojne (april 1992–december 1995), ko je bil BiH najrevnejša država na stari celini. S 735 evri BDP na prebivalca (upoštevana je primerjava kupne moči) je bila Bosna leta 1994 revnejša tudi od vrste afriških držav, kot so na primer Angola, Senegal, Mavretanija, Gabon, Džibuti in Kenija.

Po koncu vojne, ki je bila najbolj uničujoči spopad na stari celini po drugi svetovni vojni, se je Bosna in Hercegovina, ki je po Daytonskem mirovnem sporazumu postala nekakšen mednarodni protektorat, počasi pobrala s tal.

Počasno okrevanje po koncu vojne Na lestvici najrevnejših držav se ji je uspelo odlepiti z dna in prehiteti Moldavijo, Kosovo in Ukrajino, še vedno pa spada v skupino najrevnejših. 3,8-milijonska daytonska Bosna in Hercegovina je sicer razdeljena na dve entiteti – Federacijo Bosne in Hercegovine ter Republiko Srbsko – in distrikt Brčko.

Kot je že omenjeno, je bil leta 2012 po podatkih Svetovne banke (Statistična agencija Bosne in Hercegovine še ne navaja podatka za to leto) nominalni BDP na prebivalca 3.326 evrov.

Republika Srbska ni več revnejša od Federacije BiH V 2,4-milijonski Federaciji BiH, ki je nastala že leta 1994 po koncu hrvaško-bošnjaških spopadov v Mostarju in osrednji Bosni, je bil po podatkih Federalnega zavoda za statistiko leta 2012 nominalni BDP na prebivalca 5.775 konvertibilnih mark oziroma 2.953 evrov.

Čeprav je dolgo veljalo, da je Republika Srbska za približno 20 odstotkov revnejša od Federacije BiH, pa zadnji statistični podatki kažejo drugače. V 1,4-milijonski srbski entiteti, ki obsega 49 odstotkov ozemlja države, je bil po podatkih Gospodarske zbornice Republike Srbske leta 2012 BDP na prebivalca 6.013 konvertibilnih mark oziroma 3.074 evrov.

Najbogatejši je sarajevski kanton Tudi po višini povprečne bruto plače je srbski del države malce pred hrvaško-bošnjaškim delom. V Federaciji BiH je bila oktobra lani povprečna bruto plača 660 evrov, v Republiki Srbski pa decembra lani 691 evrov. Plače so se v primerjavi z lanskim letom zvišale.

So pa v Federaciji BiH, ki je razdeljena na deset kantonov, kar precejšnje regionalne razlike: v najbogatejšem sarajevskem kantonu so povprečne bruto plače 820 evrov, v tuzelskem kantonu, kjer so se začeli zadnji protesti, pa le 581 evrov.

Visoka stopnja uradne brezposelnosti Bosno in Hercegovino pa pesti zlasti visoka stopnja brezposelnosti. Po podatkih bosanskohercegovske statistične agencije je bila v tej balkanski državi septembra lani brezposelnost kar 44,8-odstotna.

Bolj ugodni so podatki Agencije za delo in zaposlovanje, ki je – na podlagi anketne brezposelnosti po definiciji Mednarodne organizacije dela (ILO) – namerila "le" 27,5-odstotno brezposelnost.

Na udaru zlasti mladi V Federaciji BiH je bila po federalni statistiki oktobra lani registrirana brezposelnost 47,3-odstotna, v Republiki Srbski 38,8-odstotna, anketna pa 27-odstotna (vir: Database of Economic Indicators of RS).

Tudi podatki ILO o anketni brezposelnosti kažejo zlasti visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi (od 15 od 24 let), po podatkih iz novembra lani je bilo leta 2012 brezposelnih več kot 63 odstotkov mladih v vsem BiH.

Žarki gospodarskega optimizma Ni pa vse črno. Kot kažejo podatki federalnih statistikov, je bila industrijska proizvodnja v hrvaško-bošnjaški entiteti novembra lani za 11 odstotkov večja kot novembra 2012. Res pa je, da sta se lani v primerjavi z letom 2012 slabše odrezala rudarstvo in gradbeništvo.

Leto 2013 je bilo bolj uspešno za kmetijstvo, zlasti zaradi ugodnega vremena. Pridelek koruze, krompirja, grozdja in industrijskih rastlin je bil namreč veliko večji kot leto poprej, ko je udarila suša, pridelek jabolk in sliv pa se je kar podvojil.

Bosanci več izvažajo Dobro je lani šlo tudi gozdarstvu in lesni industriji. Prav tako so si lahko lani meli roke gostinci in turistični delavci. Več je bilo namreč vsega – turistov, prenočitev in denarja v blagajnah gostincev.

Izvoz Federacije BiH je bil v prvih desetih mesecih leta 2013 za 6,3-odstotka večji kot v istem obdobju leta 2012. Federacija BiH sicer največ izvaža v Nemčijo, sledijo Hrvaška, Italija, Avstrija, Slovenija, Srbija, Črna gora, Češka republika, Turčija in Kosovo. Najpomembnejše uvoznice pa so Hrvaška, Nemčija, Italija, Srbija, Kitajska, Slovenija, Avstrija, Turčija, Poljska in ZDA.

V Republiko Srbsko se je vrnila gospodarska rast Republika Srbska je imela po podatkih Republiškega zavoda za statistiko po krčenju gospodarstva v letu 2012 v prvih treh četrtletjih lanskega leta spet gospodarsko rast – v prvem in zadnjem četrtletju 1,7-odstotno, v drugem pa celo dvoodstotno.

V primerjavi z decembrom 2012 je bilo decembra 2013 0,2-odstotka več zaposlenih v industriji, industrijska rast pa je bila 3,4-odstotna. Izvoz se je med decembrom 2012 in decembrom 2013 povečal za kar 28,7 odstotka. Lani sta velik skok doživela lesarstvo in rudarjenje, veliko večja je bila tudi prodaja kmetijskih pridelkov, zlasti zelenjave in sadja.