Zakaj države razmišljajo o ukinitvi najbolj vrednih bankovcev

Bankovec za 500 evrov bi lahko kmalu postal zgodovina. Kot je potrdil prvi mož Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi, se izvršilni odbor namreč že nekaj časa ukvarja z usodo večjih evrskih bankovcev, a končna odločitev še ni sprejeta.

Umik stodolarskih bankovcev iz obtoka napovedujejo tudi ZDA. Na Švedskem število gotovinskih transakcij predstavlja le še dva odstotka vsega plačilnega prometa, v prihodnjih petih letih pa naj bi se po napovedih zmanjšalo na pol odstotka.

K popolnemu umiku gotovinskega poslovanja stremi tudi Norveška, ki želi do leta 2020 postati brezgotovinska družba. K temu jo je nedavno pozvala tudi največja norveška banka DNB.

Za drastično omejitev gotovinskih transakcij se je po začetku finančne krize leta 2008 odločila tudi večina evropskih držav. Italija je na primer zaradi zmanjšanja kriminala in izogibanja davkom ukinila gotovinsko plačevanje za zneske nad tisoč evrov, Francija pa je lani znižala mejo gotovinskega poslovanja s tri tisoč na tisoč evrov.

Britanski trgovci morajo več kot 15 tisoč evrov kupnine vnaprej registrirati pri davčnih organih.

Nemški namestnik finančnega ministra Michael Meister je nedavno predlagal mejo gotovinskih transakcij pri znesku pet tisoč evrov. Prvi mož Deutsche Bank John Cryan pa napoveduje, da gotovinsko poslovanje ne bo preživelo še enega desetletja.

Tretjina vse gotovine v 500-evrskih bankovcih Trenutno je v obtoku okoli 614 milijonov bankovcev za 500 evrov v skupni vrednosti več kot 300 milijard evrov, kar predstavlja tretjino vrednosti vse gotovine v obtoku. S tem je ta bankovec na drugem mestu za tistim za 50 evrov. Teh je v obtoku okoli 8,4 milijarde v vrednosti 420 milijard evrov.

Velik del evrskih bankovcev je v obtoku zunaj območja skupne valute, predvsem v srednji, vzhodni in jugovzhodni Evropi, kjer je evro pogosto alternativna valuta za velike transakcije.

Slovenska podjetja omejena na poslovanje s 420 evri gotovine Tudi slovenska vlada je v začetku lanskega leta spremenila zakon, ki ureja izstavljanje računov, plačanih z gotovino. Za podjetja velja omejitev gotovinskega poslovanja, kar pomeni, da smejo v gotovini plačevati le do zneska 420 evrov, prejeti računi nad tem zneskom pa morajo biti plačani z nakazilom na transakcijski račun podjetja.

Prav tako po zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma fizične osebe, ki prodajajo blago ali opravljajo storitve, od kupca (fizične osebe) ne smejo sprejeti plačila v gotovini, če to plačilo presega vrednost pet tisoč evrov.

Preprečevanje terorizma in organiziranega kriminala Glavno vodilo pri morebitnem umiku najbolj vrednih bankovcev iz obtoka je argument, da bo to prispevalo k okrepitvi boja proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in sivi ekonomiji, kjer so gotovinske transakcije pogoste. S tem v zvezi se pojavljajo tudi pozivi k umiku bankovca za 200 evrov.

"Predstavljajte si, koliko več kovčkov je potrebnih za prenos milijona evrov gotovine čez mejo, če ukinemo bankovec za 500 evrov. Kriminalci bodo imeli s kovčki, v katerih bodo 200-evrski bankovci, precej več težav," ponazarja finančni analitik Luka Gubo iz družbe Finančni trgi.

Negativne obrestne mere Gubo kot razlog, ki govori v prid ukinitvi najvišjih vrednosti bankovcev, navaja tudi izjemno nizke oziroma celo negativne obrestne mere, ki varčevalce silijo, da denar hranijo doma. Ob več sto tisočakih denarja bi manjši apoeni lahko lastnikom predstavljali dodatno težavo, zato ga bodo morda raje znova vrnili v banke.

Ob negativnih bančnih obrestnih merah morajo namreč lastniki za hrambo denarja celo plačevati, kar se že dogaja v nekaterih belgijskih in švicarskih bankah. Tudi komercialne banke morajo za hrambo depozitov pri ECB za to plačevati.

Višjih obrestnih mer pa še kar ni na vidiku. Svet ECB bo ta četrtek razpravljal o dodatnem mehčanju monetarne politike, ki bi lahko okrepil program kvantitativnega sproščanja. Gospodarska rast v območju evra namreč ostaja skromna, rast cen pa je februarja znova zdrsnila v negativno območje.

Brezgotovinsko poslovanje omogoča lažji nadzor transakcij Prav tako se centralne banke zaradi lažjega nadzora počasi pripravljajo na popolnoma brezgotovinsko poslovanje.

"Kdaj se bo to zgodilo, je težko napovedovati. Izkušnje kažejo, da traja izjemno dolgo, da se določene bankovce spravi iz obtoka," pravi Gubo.

Kot eden izmed razlogov za brezgotovinsko poslovanje je tudi argument, da bankam v obdobju negativnih obrestnih mer upadajo prihodki od obresti, zato si izpadle prihodke prizadevajo nadomestiti z zaračunavanjem bančnih transakcij. Vsaka finančna transakcija bi lahko bila tudi dodatno obdavčena.

Bodo teroristi začeli poslovati v švicarskih frankih? Na drugi strani pa Švica prav nič ne razmišlja o umiku svojega največjega bankovca v vrednosti tisoč frankov (913 evrov), kar je v nasprotju s prizadevanji za preprečevanje financiranja terorizma. Švica namreč že dolgo odlično živi na račun finančnih vlog nelegalnega, še bolj pa nelegitimnega denarja.

"Če teroristi ne bodo mogli več poslovati s 500-evrskimi bankovci, jih bodo pač zamenjali v švicarske franke," še napoveduje Gubo.