Torek, 26. 9. 2017, 15.54
7 let, 2 meseca
"Vsi smo vedeli za visoke gotovinske dvige v NKBM, a nihče ni ukrepal"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,05
19
Nova KBM je v času, ko jo je vodil Aleš Hauc, pred Banko Slovenije prikrila najmanj eno poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da mariborska banka nima ustreznih mehanizmov za odkrivanje sumov pranja denarja.
Gre za poročilo, ki zajema obdobje prvih treh mesecev leta 2014. Njegova avtorica je Vesna Rožanc, tedanja pooblaščenka za področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. V dokumentu je že opozarjala tudi na visoke dvige gotovine z računov banke v njenih poslovalnicah v Novi Gorici.
Odpirali so jih italijanski državljani, nekateri od njih so bili povezani tudi z italijansko kriminalno združbo 'Ndragheta iz Kalabrije. Po poročanju italijanskega časnika Il Sole 24 Ore so ti leta 2014 - torej prav v letu, ko so v Novi KBM prikrili zanje obremenjujoče poročilo - opravili večje število transakcij, s katerimi so želeli prikriti, da gre za denar, ki izhaja iz predhodnih kaznivih dejanj. Pri tem so dvigovali visoke zneske gotovine.
"Opozarjala sem na visoke gotovinske dvige v Novi Gorici"
"Upravo banke sem opozarjala samo na visoke gotovinske dvige v Novi Gorici. Banka bi morala sprejeti strategijo, ali dovoli nerezidentom odpirati račune ali ne. Italijani so začeli odpirati račune pri nas, ker so doma imeli strožje predpise, predvsem pri dvigovanju gotovine. Ko so enkrat odprli račun, so dnevno dvigovali tudi po več sto tisoč evrov, kar smo vsak dan sproti prijavili uradu," je za Siol.net povedala Vesna Rožanc.
Na te transakcije so postali pozorni tudi v Banki Slovenije, ki je aprila 2015 Novi KBM izdala odredbo Banke Slovenije zaradi pomanjkljivega nadzora nad preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma. Gre za enega najostrejših ukrepov, ki ga lahko izreče regulator.
A nove informacije, ki smo jih pridobili na Siol.net, dokazujejo, da so v Novi KBM pomanjkljivosti v sistemu skušali naklepno prikrivati.
Vesna Rožanc je tako potrdila, da je upravo banke nanje neuspešno opozarjala že leta 2013. "Upravo banke sem opozorila, da bi morala od strank zahtevati izjavo o izvoru sredstev. Odgovorili so mi, da je ne bomo uvedli, ker bi to škodilo komercialnim interesom banke. Uprava je o tem februarja 2013 sprejela celo sklep," je pojasnila Rožančeva.
Primož Britovšek (levo), leta 2015 izvršni direktor Nove KBM, in Robert Senica (desno), tedaj predsednik uprave Nove KBM
Hauc v parlamentu ni govoril resnice
Upravo Nove KBM je takrat vodil Aleš Hauc, ki je na včerajšnjem zaslišanju pred parlamentarno preiskovalno komisijo poslancem zatrjeval, da "je banka področje preprečevanja pranja denarja po njegovem prihodu (maj 2012, op. a.) urejala".
Toda to ne drži. "Nikoli niso želeli poslušati mojih opozoril o velikih tveganjih na področju pranja denarja. Aleš Hauc me ni želel sprejeti. V letu 2013 sem kljub prošnjam, da se sestanemo, le dvakrat dobila termin - in to po deset minut. Na mizo je dobival poročila, ampak jih ni bral. Če bi jih, bi verjetno ukrepal," se spominja Vesna Rožanc.
Da uprava, ki jo je vodil Hauc, ni ukrepala, je ugotovila in zapisala tudi Banka Slovenije v odredbi.
Kako je Hauc zavajal poslance
Trditev: "Kontrola Banke Slovenije je ugotovila določene pomanjkljivosti na področju preprečevanja pranja denarja. Govorilo se je, da smo določene zadeve zatajili. To kategorično zanikam".
NE DRŽI: Kot je zatrdila Vesna Rožanc, je bila uprava več kot leto dni gluha za njena opozorila, nato pa jo je razrešila.
Trditev: "Vesna Rožanc je bila pooblaščenka še leto dni po tem, ko sem odšel iz banke. Če bi do tega prišlo, bi mi obvezno morala poročati o tem."
NE DRŽI: Aleš Hauc je z vrha NKBM odšel v začetku leta 2015. Vesno Rožanc je s položaja razrešil skoraj leto dni pred tem.
Trditev: "Verjemite mi, da smo področje preprečevanje pranja denarja urejali. Dopuščam pa možnost, da nismo bili dovolj hitri pri tem urejanju."
NE DRŽI: Banka Slovenije je v odredbi iz aprila 2015 nedvomno ugotovila, da NKBM tega področja ni ustrezno urejala.
Trditev: "Še v času mojega mandata smo nakazila ročno vnašali v sistem za preprečevanje pranja denarja."
NE DRŽI: V NKBM so imeli že v letih 2013 in 2014 informacijski sistem za spremljanje sumljivih transakcij in dvigov. Potem ko je področje preprečevanja pranja denarja prešlo pod Primoža Britovška, so se pojavile informacije, da želijo kupiti novega.
"Vse smo vedeli, a nihče ni reagiral"
Na vprašanje o tem, ali so uslužbenci Nove KBM opazili sumljive transakcije italijanskih državljanov, je odgovorila pritrdilno: "Opozarjala sem na tako imenovano italijansko tipologijo (številne dvige denarja ali hitre prenose v tujino, op. a.). Vse smo vedeli. O tem so bili na internem izobraževanju obveščeni vsi zaposleni, ki sklepajo posle s strankami na bančnih okencih."
A Hauc na sume ni reagiral. Ravno nasprotno, že v začetku maja 2014 je Rožančevo razrešil s položaja. Že kmalu je morala zapustiti tudi banko, saj jih je pred tem tožila zaradi po njenem mnenju neupravičene degradacije.
Na njen položaj je najprej imenoval Karmen Rus, dotedanjo pooblaščenko za skladnost poslovanja, a tudi njo so po pol leta zamenjali. Skrb za področje pranja denarja je nato prevzel izvršni direktor Primož Britovšek, nekdanji agent Sove, pred tem odgovoren za korporativno varnost.
Ko je vodenje Nove KBM v začetku leta 2015 prevzel Robert Senica, pred tem član uprave, je bil Britovšek že eden od najpomembnejših ljudi v banki.
Kako je Nova KBM prikrivala podatke Banki Slovenije
"Kot sem obveščena, Banka Slovenije mojega poročila kljub večkratnim zaprosilom Primožu Britovšku med pregledom ni dobila. Rečeno je bilo, da ga sploh nisem naredila. Ob koncu pregleda na banki je Banka Slovenije prek Centra za notranjo revizijo poročilo le dobila. Med samim pregledom je bilo Banki Slovenije predloženo novo poročilo, ki ga je na zahtevo Primoža Britovška morala pripraviti nova pooblaščenka," je poudarila Vesna Rožanc.
Kako je izginilo ključno poročilo
Po navedbah Il Sole 24 Ore je imel Britovšek pomembno vlogo pri prikrivanju podatkov o prelivanju italijanskega kapitala sumljivega izvora v Slovenijo. V Novi KBM tako niso imeli ustreznih podatkov o 516 podjetjih, ki so imela odprte račune pri banki, na kar je pozneje opozorila tudi Banka Slovenije.
V centralni banki so na informacije o pomanjkljivem sistemu preprečevanja pranja denarja v NKBM postali pozorni že v začetku leta 2014. Od mariborske banke so zahtevali zadnje poročilo, pod katerega se je podpisala Vesna Rožanc, a ga niso dobili.
Iz NKBM so dobili le novo različico poročila, nad katerim je po naših informacijah že bdel Britovšek. Dokument naj bi navajal, da je vprašanje pranja denarja v banki sistemsko urejeno, kar v tistem času ni bilo res, in da banka uvaja informacijski sistem za preprečevanje prevar (v angl. FROPS, op. a.).
Kje je bilo poročilo Rožančeve, takrat ni vedel nihče. Inšpektorji Banke Slovenije so ga našli šele po uvedbi revizije, na podlagi katere so pozneje izdali odredbo, saj so ugotovili, da jih je banka zavajala.
"Mojega poročila uprava ni želela sprejeti"
Hauc je včeraj v državnem zboru posredno priznal, da poročila več mesecev ni bilo. A krivdo je v celoti prevalil na Vesno Rožanc, češ da o pomanjkljivostih ni poročala.
Rožančeva je to odločno zanikala: "Uprava je od februarja 2013 do avgusta 2014 prejela 13 mojih poročil. V letu 2014 sem upravi poročala vsak mesec in še posebej polletno. Za prvo četrtletje 2014 sem pripravila poročilo, v katerem sem napisala, kaj bi bilo treba narediti pred prihodom Banke Slovenije, ki je bil napovedan za konec leta 2014."
"Mojega zadnjega poročila uprava ni sprejela, kot je razvidno iz dokumenta, ki je bil izpolnjen. Ko so poročilo sprejeli v tajništvo, ga ni sprejela, ker poročilo ni bilo podpisano s strani direktorja sektorja (Britovška, op. a.). To je zelo neobičajno, saj sem bila kot pooblaščenka direktno podrejena upravi banke in sem upravi tudi direktno poročala. Le organizacijsko sem bila umeščena v sektor, ki ga je vodil Primož Britovšek," je pojasnila Vesna Rožanc.
Kaj pravi tedanji prvi nadzornik banke
"Nadzorni svet je deloval v skladu s svojimi pristojnostmi. Preostalega ne želim komentirati," je Peter Kukovica, takratni predsednik nadzornega sveta Nove KBM, odgovoril na vprašanje, kako so se nadzorniki odzvali na odredbo Banke Slovenije.
Peter Kukovica, tedanji prvi nadzornik Nove KBM
Na pojasnila urada za preprečevanje pranja denarja še čakamo. Objavili jih bomo takoj, ko jih prejmemo.
V NKBM so sicer službo za preprečevanje pranja denarja ustanovili šele leta 2015, kar je bila očitno posledica ukrepov Banke Slovenije. S preprečevanjem pranja denarja se je ukvarjal tudi odbor za operativna tveganja, ki je bil neposredno podrejen upravi banke. V poročilu za leto 2015 je banka temu vprašanju namenila le en odstavek, a je priznala, da je pomenilo eno od tveganj.
Tudi po treh letih je Banka Slovenije ugotavljala, da Nova KBM ni v celoti odpravila pomanjkljivosti na področju informacijskega sistema za preprečevanje pranja denarja, o čemer smo na Siol.net poročali že v začetku junija.
"V zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na NKBM, lahko potrdimo, da je bil v obdobju 2014-2016 opravljen pregled na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Pri tem ugotovitev in odzivnosti banke med pregledom ne moremo komentirati, saj so podatki in informacije, ki jih Banka Slovenije pridobi ali izdela pri nadzoru nad posamezno banko, zaupne narave. Banka Slovenije po opravljenem pregledu obvešča urad za preprečevanje pranja denarja o svojih ugotovitvah ter izdanih ukrepih," so za Siol.net že včeraj povedali v Banki Slovenije.
Kako na očitke odgovarjajo v Novi KBM
Na naša konkretna vprašanja niso vsebinsko odgovorili. Zanimalo nas je:
- ali lahko zanikajo, da je uprave NKBM pod vodstom Aleša Hauca leta 2013 sprejela sklep o tem, da od komitentov ne bo zahtevala podpisa izjave o izvoru sredstev iz komercialnih interesov?
- zakaj je Primož Britovšek dvema inšpektorjema Banke Slovenije prikril obstoj kvartalnega poročila o sumih pranja denarja?
- zakaj je Primož Britovšek predlagal zamenjavo dveh pooblaščenk za preprečevanje pranja denarja ?
Proti Primožu Britovšku banka, ki je od lani v lasti ameriškega sklada Apollo, očitno ni ukrepala tudi po odredbi Banke Slovenije.
V NKBM sicer zatrjujejo, da danes izvaja vse potrebne aktivnosti za zagotovitev učinkovitega sistema preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Za obvladovanje tveganj, povezanih z možnostjo zlorab bančnega sistema, uporabljajo različna orodja nadzora in redno izboljšuje mehanizme obvladovanja tveganj na tem področju. "Te aktivnosti so se pod okriljem novega lastništva še okrepile, saj gre za eno najpomembnejših področij, ki jih skrbno spremlja tudi nadzorni svet banke."
Priporočila, ki jih je Novi KBM dala Banka Slovenije, so se po trditvah banke nanašala na procese in načine izvajanja zakonodaje, ko prakse v celotni bančni dejavnosti še niso bile tako izoblikovane. "Dogodki iz zapisanih priporočil izvirajo iz obdobja prejšnjih uprav, ko mehanizmi s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma v bančni dejavnosti še niso bili tako nadgrajeni in niso veljala tako stroga pravila glede odstopanj od zakonodajnih ali internih zahtev ter banka za nadzor nad izvajanjem zakonskih zahtev ni imela ločene specializirane službe," še pojasnjujejo v NKBM, ki jo danes vodi John Denhof.
V Italiji aretacije zaradi povezav z mafijo
V teh dneh je italijanska policija izvedla nove akcije med domnevnimi pripadniki 'Ndranghete. Tako je zaradi sumov različnih kaznivih dejanj aretirala 27 oseb. Najbolj znan je Edoardo Mazza, župan mesta Seregno v Lombardiji in član stranke Forza Italia. Na udaru italijanskih preiskovalcev so lovke, ki naj bi jih kalabrijska mafija spletla v Lombardiji. Aretiranemu županu očitajo korupcijo, saj naj bi na razpisih favoriziral posamezna podjetja.
19