Sobota,
18. 2. 2017,
4.00

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,33

12

Natisni članek

Natisni članek

Mark Pleško Cosylab vizija Slovenija

Sobota, 18. 2. 2017, 4.00

7 let, 9 mesecev

INTERVJU

"Vizija 2050 je pravljica za lahko noč"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4,33

12

Mark Pleško | Foto STA

Foto: STA

Eden od stebrov Vizije Slovenije 2050 je inovativnost. Mark Pleško, soustanovitelj in direktor mednarodnega podjetja Cosylab, ki se ukvarja z načrtovanjem in razvojem krmilnih sistemov za jedrske pospeševalnike in radijske teleskope, je zato pravi naslov za oceno tega dokumenta. 

Cosylab ima sedež v Sloveniji, pisarne pa po vsem svetu: v Švici, na Švedskem, Japonskem, Kitajskem, v Koreji in ZDA.  Podjetje je vodilni svetovni integrator krmilnih sistemov za naprave velike fizike. Delujejo na področju načrtovanja, razvoja in integracije krmilnih sistemov za jedrske pospeševalnike, fuzijske reaktorje in radijske teleskope.

Je tudi vodilno na svetu v niši krmilnih sistemov za jedrske pospeševalnike. Ti se vse bolj uporabljajo v nejedrske namene, saj jih gradijo tudi za raziskave materialov in zdravljenje raka. 

Kje vidite največje razvojne potenciale naše države? Vidite Slovenijo kot središče za proizvodnjo in izvoz pametnih in drugih tehnologij ali bolj kot oazo miru sredi Evrope, ki bo živela na račun turizma in drugih storitev?
Najprej se moramo sploh zavedati, kakšne realne možnosti imamo. Slovenci se s svojim enkratnim jezikom in kulturo lahko enakovredno primerjamo in brez sramu kosamo z večjimi narodi. Gospodarsko, razvojno in številčno pa se lahko primerjamo in zgledujemo kvečjemu po njihovih regijah, na primer po zgornji Bavarski, torej niti ne celi Bavarski. 

In če ostanemo pri primerjavi z Bavarsko: čeprav imajo Garmisch Partenkirchen, smučarski in še kakšen turizem, imajo tudi kup malih in srednjih podjetij, marsikatero od njih družinsko, vmes pa tudi kakšno veliko podjetje. Nekatera se ukvarjajo z lesno industrijo, druga s prehrano, med njimi so pa tudi kakšna visokotehnološka podjetja. 

Pa smo že slišali, da bi se hoteli odpovedati turizmu ali industriji na račun drugega? Zakaj torej še mi ne moremo imeti obojega? Mogoče bomo najbolj uspešni, če bomo vsakomur pustili, da dela tisto, kar ga veseli in v čemer je dober. In podprli tiste, ki so že uspešni, da postanejo še boljši. Tako kot smo podpirali Tino Maze.

Sicer pa še v premislek: turizem je skoraj po vsem svetu panoga z razmeroma nizko dodano vrednostjo, ki ga opravlja v glavnem manj izobražen kader. Za pametne tehnologije potrebujemo verjetno visoko izobražene ljudi. Ker nimamo Slovenci le enih ali le drugih, je toliko bolj pametno, da imamo delovna mesta za oboje. Mogoče je pa to razlog za besedo "pametno" v izrazu "pametna specializacija"?

Kaj so ključne ovire na poti njenega razvoja?
Slovenci in njihova miselnost (smeh, op. p.). Malo za šalo in malo za res: včasih se mi zdi, da se vedemo, kot da hočemo sicer res oazo miru sredi Evrope, a tako, ki bo živela na račun bogatega strica iz Amerike ali Nemčije, saj kar sami oviramo tiste, ki bi radi delali. Saj se še spomnite tiste pesmi "v ritmu ove pjesme, rade Japanci za nas" iz leta 1983, slovenske novovalovske skupine Gast'r'bajtr's? Dobro, zdaj je bolj aktualna Kitajska, velike razlike v naši miselnosti pa ni.

Je ob neverjetno hitri dinamiki družbenih in tehnoloških sprememb sploh mogoče vnaprej načrtovati razvoj družbe za tri desetletja ali več naprej?
Dokument Vizija 2050 jemljem bolj kot simpatično pravljico za lahko noč. Tako ali tako je iluzorno pričakovati, da se bo zgodilo vse, kar tam piše, ker se kaj takega ni zgodilo še nikoli, nikjer na svetu. Vseeno se prijetno počutim, ko vidim, da še obstaja tak optimizem vsaj v nekaterih ljudeh.

Kakšna bi morala biti vloga države pri usmerjanju razvoja? Bi morala z aktivnimi razvojnimi politikami usmerjati gospodarstvo v izdelke z visoko dodano vrednostjo, družbo pa v trajnostni razvoj? Ali pa bi mu morala stati ob strani in zgolj z ustvarjanjem ugodnega poslovnega okolja poskrbeti, da stvari stečejo same od sebe?
Pod aktivno razvojno politiko imate verjetno v mislih projekte, kot so Teš 6, zdravstveni izdatki ali drugi tir? (smeh, op. p.) 

Sicer pa je odgovor: ne eno ne drugo. Vloga države po mojem mnenju je, da poleg poslovnega okolja postavi preostale temelje za delovanje sodobne družbe. To pomeni vlaganje predvsem v izobraževanje, ustvarjanje inovacijskega okolja, tudi v moralne vrednote, kulturo komuniciranja in sodelovanja ter podobno. 

Kato to doseči, ne vem, zato pa sem podjetnik, ne politik. Imam vtis, da na teh področjih Slovenija kot država sploh ni tako slaba, kot se nam včasih hoče zazdeti. Sploh, če se primerjamo z drugimi državami v EU, kjer imajo enake dileme kot mi.