Slovenija v drugem četrtletju z izjemno gospodarsko rastjo

Bruto investicije so se povečale v večino osnovnih sredstev, v povprečju so bile za 19,2 odstotka večje kot pred letom. Najbolj so se povečale investicije v druge stroje in opremo, za 43,2 odstotka. Povečale so se tudi zaloge, ki so k rasti BDP prispevale 3,4 odstotne točke.

Končna potrošnja gospodinjstev se je povečala za 18,8 odstotka in je bila celo višja od tiste v predkoronskem drugem četrtletju 2019. Izrazito višji so bili izdatki gospodinjstev za nakupe vseh vrst blaga in storitev.

Uvoz se je med aprilom in junijem v primerjavi z drugim četrtletjem lani povečal za 34,9 odstotka, izvoz pa za 30,2 odstotka. Povečala sta se tako izvoz in uvoz blaga kot tudi izvoz in uvoz storitev, slednjih sicer nekaj manj.

Zaradi višje stopnje rasti uvoza od izvoza in slabših pogojev menjave je bil prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP tokrat negativen (0,3 odstotne točke), ugotavljajo na državnem statističnem uradu.

Večja zaposlenost

Skupaj je bilo v drugem četrtletju v Sloveniji zaposlenih 1.044.000 oseb, kar je okoli 14 tisoč oz. 1,4 odstotka več kot v drugem četrtletju 2020. Večina novih zaposlitev je bila sklenjena v predelovalnih dejavnostih, zdravstvu in socialnem varstvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in gradbeništvu. V nekaterih dejavnostih se je zaposlenost zmanjšala, najbolj v gostinstvu, kjer pa je bil tokrat upad manj izrazit kot v preteklih dveh četrtletjih.

Statistični urad oceno lanskega padca BDP omilil na 4,2 odstotka

Statistični urad je opravil revizijo ocene lanskega padca BDP in ugotovil, da je ta znašal 46,92 milijarde evrov. V primerjavi z letom prej je bil v tekočih cenah manjši za 3,1 odstotka, realno pa za 4,2 odstotka. Po prvi oceni iz februarja se je obseg BDP v koronskem letu 2020 zmanjšal za 5,5 odstotka.