V Sloveniji ne moremo pričakovati hitrega preobrata v poslovanju bank

Globalna svetovalna družba A.T. Kearney je junija izvedla študijo Bančni radar 2014, ki spremlja poslovanje 104 bank na drobno v 24 evropskih državah, vključno s Slovenijo, in zagotavlja celovit vpogled v stanje bančništva v Evropi. Ugotovili so, da bo za uspeh bank potrebna pametna strategija na ključnih področjih, kot so distribucija, digitalizacija in stroškovna učinkovitost.

Banke prihodnosti bodo po eni strani imele manj poslovalnic, ki bodo manjše in vitkejše in se bodo osredotočale predvsem na svetovanje in grajenje znamke. Po drugi strani bodo vključevale nove tehnologije in različne formate. Digitalno bančništvo bo tako moralo združiti prednosti spletnega in fizičnega sveta za dosego prvovrstne porabniške izkušnje.

Rezultati kažejo na postopno, a počasno stabilizacijo evropskega in slovenskega bančnega sektorja. Pri pregledu šestih pomembnih kazalnikov poslovanja so v študiji opazili nekaj smernic:

Obseg posojil upadel za petino Slovenski bančni sektor pri prihodku na stranko sledi evropskemu povprečju. Ta se je v primerjavi z letom 2012 zvišal z 225 evrov na 237 evrov, kar pomeni večjo rast, kot je evropsko povprečje (prihodek na stranko je leta 2012 znašal 667 evrov, leta 2013 pa 668 evrov). Kljub temu je raven tega slovenskega kazalnika nižja kot v letih pred začetkom krize.

Še več, kljub temu da so depoziti strank v povprečju ostali na razmeroma visoki ravni, je obseg posojil v primerjavi z letom 2012 upadel za 19 odstotkov. To kaže na pomanjkanje spodbud za vlagatelje in na visoko tveganje, da so se ti naveličali spopadanja s slovenskim okoljem.

Šest odstotkov manj zaposlenih v bančnem sektorju Slovenske banke sledijo evropskim tudi z izboljševanjem povprečnega dobička na zaposlenega, ta se je v zadnjem letu povečal za okrog 13 odstotkov. Vendar to izboljšanje izhaja predvsem iz šestodstotnega znižanja števila zaposlenih v bančnem sektorju v primerjavi z letom 2012.

Strm upad odobrenih posojil Slovenski bančni sektor je lani v povprečju doživel resnejši upad prihodkov od obresti glede na ves prihodek, kot je evropsko povprečje treh odstotkov. To je predvsem posledica strmega upada obsega odobrenih posojil.

Majhna korelacija med številom odpuščenih in stroški Razmerje med stroški in prihodki se v Sloveniji ni izboljšalo kljub visokemu številu odpuščenih v bankah v zadnjem letu. Lani se je razmerje med stroški in prihodki v primerjavi z letom 2012 v slovenskih bankah povzpelo s 53 odstotkov na 60 odstotkov, medtem ko je v evropskih bankah mogoče opaziti manjše izboljšanje na 61 odstotkov. V primeru slovenskega bančnega sektorja se kaže majhna korelacija med številom odpuščenih in stroški.

Slovenski bančni sektor je lani dosegel vrh v rezervacijah za tveganja, medtem ko je imel enako količino celotnega prihodka kot v letu 2012. Posledično so rezervacije za tveganja glede na ves prihodek v povprečju v primerjavi z letom 2012 narasle s 33 odstotkov na 57 odstotkov, kar je veliko višji indikator kot evropsko povprečje, ki je vrh doseglo leta 2012 (24 odstotkov) in se je lani počasi zmanjševal.

Izguba na stranko znaša 90 evrov Kljub temu da se je dobičkonosnost povzpela, je Slovenija v letu 2013 doživela povprečno izgubo na stranko v vrednosti 90 evrov. Še leta 2008 je imel slovenski bančni sektor v povprečju okrog 105 evrov dobička na stranko. Povprečje evropskih bank v tem kazalniku je okrog 127 evrov dobička na stranko.