Sreda,
19. 4. 2017,
15.39

Osveženo pred

7 let, 1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

Mercator Agrokor

Sreda, 19. 4. 2017, 15.39

7 let, 1 mesec

V regiji bodo budno bedeli nad Agrokorjem

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0
Agrokor. | Foto STA

Foto: STA

Predstavniki vlad Slovenije, Srbije, BiH in Črne gore so se na današnjem sestanku v Beogradu dogovorili o usklajenem delovanju za ohranitev delovnih mest, zaščito interesov dobaviteljev in stabilnega poslovanja podjetij v lasti globoko zadolženega hrvaškega koncerna Agrokor v vsaki od omenjenih držav.

"Srbija ne bo dopustila, da bi domača podjetja utrpela škodo zaradi Agrokorja," je uvodoma poudaril predsednik srbske vlade Aleksandar Vučić.

Srečanja so se udeležili še srbski minister za trgovino, turizem in telekomunikacije Rasim Ljajić, srbski minister za kmetijstvo in zaščito okolja Branislav Nedimović, slovenski minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek, minister za zunanjo trgovino in ekonomske odnose BiH Mirko Šarović in ministrica za gospodarstvo Črne gore Dragica Sekulić. Predstavnikov Hrvaške na njem ni bilo.

Srbija ima boljšo pozicijo od ostalih držav v regiji

Ob začetku srečanja je Vučić dejal, da Srbija na podlagi ukrepov, ki jih je sprejela njegova vlada, pregledala finančne transakcije podjetij, ki poslujejo v sistemu Agrokorja v Srbiji. Dotaknil se je možnosti, s katerimi bi zaščitili domača podjetja, in dejal da gre lahko srbska vlada z začasnimi ukrepi tudi pred pristojno sodišče.

Mercator. | Foto: STA , Foto: STA ,

Kar se tiče Mercatorja S pa je dejal, da ima Srbija neposredno pogodbo s slovenskim Mercatorjem in ne z Agrokorjem. "To nam daje neke vrste neodvisnost od Agrokorja, smo pa v končni fazi v isti situaciji," je zbranim povedal Vučić. Tudi Ljajić je pojasnil, da ima Srbija zaradi posebnega pravnega statusa Mercatorja S v odnosu do Agrokorja boljšo pozicijo od ostalih držav v regiji, so pa težave podobne, zato iščejo skupne rešitve.

V vseh državah bodo opravili nadzor nad finančnim in blagovnim tokom

Srečanje se je nadaljevalo za zaprtimi vrati, ministri pa so v sprejetih sklepih, ki so jih posredovali z gospodarskega ministrstva, zapisali, da bo vsaka od omenjenih držav v skladu s svojo zakonodajo opravila nadzor finančnih in blagovnih tokov podjetij, povezanih z Agrokorjem.

Oblikovali so tudi ministrsko ekipo, ki bo v vsakodnevnem stiku s ciljem izmenjave informacij in sprejemanja skupnih ukrepov za ohranitev delovnih mest, zaščito interesov dobaviteljev in stabilnega poslovanja podjetij v lasti koncerna Agrokor v vsaki od omenjenih držav.

Ljajić je po sestanku dejal, da današnji sestanek ni bil usmerjen proti nikomur, cilj skupnih aktivnosti pa je stabilizacija razmer v celotni regiji.

Tudi v BiH razmišljajo o podobnem zakonu, kot ga ima Slovenija

Šarović je medtem izrazil bojazen, da se bo sanacija Agrokorja odvijala na plečih njegovih hčerinskih družb. Kot je dejal, je v BiH 10 družb, ki so del konzorcija, te pa zaposlujejo 6000 ljudi. Izpostavil je tudi, da je Slovenija zaradi stanja v Agrokorju pripravila poseben zakon, ki ga bo slovenski parlament po pričakovanjih potrdil v naslednjih dneh.

"V Bosni razmišljamo o posebnem zakonu, vendar bomo morali o tem, glede na to, da je struktura Bosne drugačna od ostalih držav, še razpravljati," je dejal. Dodal je, da so finančni nadzori v BiH vsakodnevni ter da je kar polovica dolga Agrokorja do dobaviteljev v BiH.

Na srečanju so izrazili tudi pričakovanje, da bo na Hrvaškem imenovani novi upravitelj Agrokorja imenoval neodvisne strokovnjake za uspešno prestrukturiranje podjetij v sestavu koncerna. Od Agrokorjeve izredne uprave prav tako pričakujejo, da bo enakopravno obravnavala vse dobavitelje, tako na Hrvaškem kot zunaj. Pripravljeni so se tudi srečati s predstavniki hrvaške vlade s ciljem iskanja skupnih rešitev za stabilizacijo vsega koncerna Agrokor.

Koncern Agrokor s skupaj 60 tisoč zaposlenimi je v vseh štirih državah velik delodajalec. V Sloveniji zaposluje 10.500 ljudi, v Srbiji 12 tisoč, nekaj manj pa v BiH in Črni gori.