Torek, 18. 4. 2023, 18.24
1 leto, 8 mesecev
V Portorožu o izzivih in priložnostih v energetski krizi
Zaradi visokih cen fosilnih goriv je prehod na zelene vire bolj ekonomsko upravičen in se dogaja hitreje od pričakovanj, so ugotavljali udeleženci konference 25. dnevi energetikov v Portorožu. Dogodek, na katerem okoli 300 predstavnikov panoge razpravlja o izzivih in priložnostih energetske krize, v organizaciji Financ poteka danes in v sredo.
"Vsako leto opažamo, da se podjetja zelo dobro pripravljajo na prihajajoče spremembe in predstavljajo tehnološke rešitve," je povedal Tomaž Fatur z Instituta "Jožef Stefan" (IJS), ki sodeluje pri organizaciji dogodka. Kot je dodal, na konferenco vabijo industrijska in energetska podjetja, saj se jim zdi pomembno povezovanje teh sektorjev.
Poudaril je, da je letos Krka predstavila naložbe v energetsko učinkovitost in prihranke, ki jih je dosegla. Več ponudnikov opreme pa je predstavilo nove tehnološke rešitve, ki bodo šele prišle v uporabo.
Za osrednjo govornico konference so izbrali vodjo oddelka za vodik, toploto in alternativne pogone pri Nemški industrijski in trgovinski zbornici DIKH Louise Maizieres. Prvi vsebinski del konference so naslovili Izzivi in priložnosti energetske krize za podjetja, popoldne pa so govorili o tehnološkem prehodu v industriji in trajnostnih rešitvah v stavbah ter v prometu.
Merše: Kriza je pospešila zeleni tehnološki prehod
Kot je povzel vodja centra za energetsko učinkovitost na IJS Stane Merše, se po enem letu gospodarske krize sicer kaže umirjanje cen energentov, ampak te ostajajo na na visoki ravni in bodo po njegovih besedah tudi v prihodnje ostale na bistveno višji ravni kot pred krizo.
"To pomeni pomemben izziv za konkurenčnost slovenskega gospodarstva in hkrati dodatno motivacijo za izvajanje ukrepov energetske učinkovitosti, kajti vsi ti ukrepi so bistveno bolj ekonomični zaradi višjih cen energije," je dejal Merše. Kot je še menil, je kriza bistveno pospešila zeleni tehnološki prehod, opuščanje fosilnih goriv pa je bistveno hitrejše, kot so pričakovali še pred dvema letoma.
Po Meršetovih besedah se slovenska industrija spopada z iskanjem alternativnih virov, predvsem za zemeljski plin, ki je zdaj njen glavni energent. K temu izvoznike silijo tudi dobavne verige, v katere so vključeni, saj zahtevajo zmanjšanje ogljičnega odtisa, je povedal. Na konferenci so se veliko pogovarjali o uporabi lesne biomase kot alternative za nekatere panoge. "Zagotovo pa čakamo tudi na razvoj tehnologij vodikovih tehnologij in drugih zelenih plinov," je dodal Merše.
Meni sicer, da bi prvi korak za slovensko industrijo moral biti zmanjšanje potreb po energiji in materialih, potem pa iskanje brezogljičnih alternativ, od lastne proizvodnje iz obnovljivih virov do drugih nizkoogljičnih energentov, ki bodo v prihodnosti na razpolago.
Pričakovanje novih tehnologij na temelju vodika in drugih plinov je poudaril tudi Fatur. Po njegovih besedah se bo v industriji zagotovo zgodil prehod na brezogljična goriva, torej pline, ki ne bodo fosilnega izvora, ampak bodo nastali s kemično sintezo. "Ravno v prihodnjih nekaj letih bo prišlo do proizvodnje in uporabe takih goriv," je napovedal.