Petek, 4. 1. 2019, 11.43
5 let, 11 mesecev
V desetletju bankrotiralo 20 tisoč Slovencev
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,23
11
Predlani je bilo odobrenih 2.374 osebnih stečajev, v prvih štirih mesecih lanskega leta pa 817.
V desetih letih, odkar zakonsko obstaja možnost osebnega stečaja fizične osebe, se je za ta korak odločilo skoraj 20 tisoč Slovencev. Med bankrotiranci sicer prevladujejo socialno šibki, toda precej je tistih, ki institut, namenjen zaščiti prezadolženih oseb, uporabljajo kot manever za opeharjenje upnikov.
Precej padlih tajkunov in premožnih podjetnikov se je na račun postopka osebnega stečaja želelo znebiti poplačila vrtoglavih dolgov. V javnosti so namreč odmevali primeri zlorab osebnega stečaja posameznikov, ki so pred njim razpolagali s precejšnim premoženjem. Podjetniki Damijan Janković, Jurij Schollmayer, Rok Furlan, Rok Snežič, Miran Vuk, Matej Raščan, Ivan Zidar, Zdenko Pavček, Jure Cekuta, Boštjan Nagode, Roman Horvat, Igor Jurij Pogačar, Uroš Ogrin, Vladimir Vodušek in številni drugi so pred uvedbo osebnega stečaja svoje premoženje skrili oziroma ga prenesli na sorodnike, v nekaterih primerih celo na slamnata podjetja, počakali, da mine preizkusno obdobje, po tem pa so bili ali še bodo prosti vseh dolgov.
Zaradi milijonskih dolgov je že tri leta v osebnem stečaju tudi novoizvoljeni župan Radencev Roman Leljak. Upniki, ki jim z obrestmi vred dolguje vrtoglavih osem milijonov evrov, so se sprva razveselili njegove izvolitve, saj bi bili vsaj delno poplačani od županske plače, a veselje ni trajalo dolgo. Kmalu po izvolitvi je namreč brezposelni Leljak pojasnil, da bo županoval nepoklicno, kar pomeni, da se bo v stečajno maso nateklo občutno manj denarja.
Leljaka bodo upniki lahko izterjali tudi po končanem stečaju
A svetovalec za osebne stečaje Primož Punčuh opozarja, da je stečajni dolžnik po zakonu dolžan, da si prizadeva poiskati primerno zaposlitev. Ko se zaposli, gre del prihodkov, ki presega minimalni zakonsko določen del plače, v stečajno maso.
Novoizvoljeni župan Radencev Roman Leljak je kmalu po izvolitvi pojasnil, da bo županoval nepoklicno, kar pomeni, da se bo v stečajno maso nateklo občutno manj denarja, kot če bi bil profesionalni župan.
"V primeru Leljaka gre za očitno kršitev določil stečajnega postopka in lahko upniki ali stečajni upravitelj ugovarjajo zoper sklep o odpustu obveznosti. V tem primeru sodišče ne izda sklepa o odpustu terjatev in bodo lahko upniki izterjavo svojih terjatev zoper Leljaka nadaljevali tudi po končanem stečajnem postopku," pojasnjuje Punčuh iz podjetja Gratias ago, ki nudi svetovanja pri osebnih stečajih.
Institut osebnega stečaja je država uvedla oktobra leta 2008 v okviru insolvenčne zakonodaje (Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ZFPPIPP). Gre za sodni postopek, v katerem poskuša fizična oseba ali samostojni podjetnik svoje previsoke dolgove poplačati s svojim premoženjem, za del dolgov pa doseči njihov odpust. Cilj je, da se socialno šibke osebe, ki so jih dolgovi pahnili na rob preživetja, postavijo na noge in poskusijo zaživeti brez dolgov.
Sprva je sodnik stečajnemu dolžniku določil preizkusno obdobje, ki je trajalo najmanj dve in največ pet let, po popravku insolvenčne zakonodaje iz leta 2016 (ZFPPIPP-G) pa ta dopušča možnost skrajšanega postopka na samo šest mesecev. Za odpust obveznosti je ključno, da se stečajni dolžnik v tem času drži določenih zakonskih omejitev. Ne sme se na primer ponovno zadolževati ali najemati posojil, če je brezposeln, se mora prijaviti na zavodu za zaposlovanje in aktivno iskati zaposlitev, ne sme se odpovedati dediščini, ne sme biti kaznovan zaradi goljufije ali davčne utaje, sodelovati mora s stečajnim upraviteljem … Ni pa nujno, da bo odpust obveznosti dovoljen, prav tako ni nujno, da bodo v odpust obveznosti vključene vse terjatve. Če se je na primer dolžnik pred začetkom stečajnega postopka zadolževal prek meja svojih zmožnosti, mu sodnik odpusta obveznosti ne bo odobril.
Po popravku zakona odpis dolgov ni mogoč za določene prednostne terjatve, kot so na primer preživnine, davčne obveznosti finančni upravi in cestnoprometni prekrški.
Po podatkih vrhovnega sodišča je do 30. aprila lani postopek osebnega stečaja začelo 19.197 oseb. Zaključenih je bilo 13.181 osebnih stečajev oziroma 68 odstotkov.
Iz Ajpesove evidence pa je razvidno, da je sodišče do konca lanskega leta začetek postopka osebnega stečaja odobrilo 19.862 dolžnikom. Število začetih stečajnih postopkov je od leta 2008 dalje strmo naraščalo, največ (4.162) jih je bilo začetih leta 2015. Z zaostritvijo pogojev za odpust obveznosti je število začetih stečajev padlo skoraj za polovico. Predlani je bilo odobrenih 2.374 osebnih stečajev, v prvih štirih mesecih lanskega leta pa 817.
Dolgove odpisali 80 odstotkom dolžnikov
Koliko je znašala skupna zadolženost posameznikov v osebnem stečaju in koliko dolgov je bilo odpisanih, nam z vrhovnega sodišča niso pojasnili. So nam pa z ministrstva za pravosodje odgovorili, da jo je v zadnjih šestih letih z odpustom dolgov v povprečju odneslo 80 odstotkov dolžnikov. Dodajajo, da se število začetih osebnih stečajev od leta 2015 sicer zmanjšuje, veča pa se delež postopkov, ki se začnejo na predlog upnikov.
Glavni postopki osebnega stečaja, torej od izdaje sklepa o začetku stečaja do njegovega konca, v povprečju trajajo okoli tri leta.
Medtem ko na primer v ZDA večini stečajnih dolžnikov hitro odpišejo dolg, pa v Franciji in Nemčiji dolžniku odpustijo dolg šele po določenem obdobju, ki traja od pet do deset let. Sodnik se lahko po pretečenem preizkusnem obdobju celo odloči, da ne podeli odpusta, ker se dolžnik v tem obdobju ni dovolj trudil.
Manjšina posameznikov zlorabila ta institut
Punčuh je prepričan, da je institut osebnega stečaja izjemno koristen in nujno potreben; poznajo ga v večini razvitih držav. Čeprav je v Sloveniji deležen številnih kritik, meni, da je ustrezno urejen. Za osebni stečaj se odločajo posamezniki, ki nikakor ne vidijo druge rešitve za svojo situacijo. Gre za razmeroma majhno število prezadolženih posameznikov.
"Če je pred uvedbo osebnega stečaja nekdo zapadel v dolgove, se ga je lahko izterjevalo tako rekoč do smrti. Z izterjavo dolgov je bil obremenjen njegov širši družinski krog v skupnem gospodinjstvu. Predvsem v primerih ponavljajočih se rubežev izvršiteljev. To je velik socialni in psihični pritisk na družinske člane, ki niso bili nič krivi. Zakonsko določene zamudne obresti in stroški izvršb so namreč izjemno visoki, zato so se dolžniki pogosto vrteli v začaranem krogu. In velika večina osebnih stečajev je bila uvedena za takšne dolžnike," pojasnjuje Punčuh, ki sicer priznava, da je manjšina posameznikov res zlorabila ta institut.
Porast osebnih stečajev upokojencev in invalidov
"A razmerje dolžnikov, ki so zakon zlorabili, in tistih, ki so bili v brezizhodni situaciji, je veliko," poudarja. V zadnjem času opaža velik porast osebnih stečajev upokojencev in invalidov, ki z znižanimi prihodki nikakor ne morejo poplačati obveznosti, ki so jih prevzeli, ko so še imeli zaposlitve in s tem bistveno višje prihodke.
Največ primerov zlorabe instituta osebnega stečaja se je po Punčuhovih besedah zgodilo pred popravkom insolvenčne zakonodaje leta 2016, ko so lahko dolžniki premoženje pred stečajem prepisovali na druge osebe. Zdaj stečajni upravitelj pregleda transakcije za pet let nazaj, zato je verjetnost takšnih zlorab bistveno manjša. "A izboljšave, predvsem glede poenostavitve postopka in s tem znižanja stroškov sodišč, so vedno možne," priznava Punčuh.
11