Petek, 11. 11. 2022, 11.23
2 leti
V Bruslju napovedali, kaj čaka Slovenijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,39
20
Evropsko gospodarstvo si bo v letu 2024 predvidoma znova opomoglo.
Evropska komisija Sloveniji v jesenski gospodarski napovedi za letos napoveduje 6,2-odstotno gospodarsko rast. To je 0,8 odstotne točke več od julijske napovedi, že takrat pa je za 1,7 odstotne točke dvignila napoved iz maja. V 2023 v Bruslju pričakujejo 0,8-odstotno krepitev BDP, kar je 0,2 odstotne točke manj kot julija.
Napoved za 2023 je komisija že julija oklestila za 2,1 odstotne točke. A kljub izraziti umiritvi v primerjavi z letos, ko bo Slovenija beležila novo leto visoke gospodarske rasti, bo rast slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) prihodnje leto med višjimi v EU. Hitrejšo rast bodo imele otoške države Ciper, Malta in Irska, ob tem pa še Španija, Hrvaška, Luksemburg in Romunija. Rast bo tudi bistveno nad pričakovano krepitvijo BDP v EU in evrskem območju. V obeh območjih naj bi prihodnje leto dosegla 0,3 odstotka.
Letošnja pričakovana rast bo medtem skoraj enkrat višja od evropskega povprečja. V evrskem območju (vključno s Hrvaško, ki bo članica postala s 1. januarjem 2023) naj bi namreč dosegla 3,2 odstotka, v vsej Uniji pa 3,3 odstotka. Komisija je objavila tudi napovedi za leto 2024. Rast slovenskega BDP naj bi se takrat pospešila na 1,7 odstotka in bila tako po zdajšnjih predvidevanjih le malenkost nad pričakovanimi gibanji v evrskem območju in vsej EU. V prvem naj bi namreč rast dosegla 1,5 odstotka, v vsej povezavi pa 1,6 odstotka.
V EU bo inflacija letos znašala 9,3 odstotka, kar je natanko odstotno točko več, kot je kazala julijska napoved. V evrskem območju pa bo letos inflacija znašala 8,5 odstotka, julija je komisija napovedala 7,6-odstotno inflacijo.
V 2023 naj bi se inflacija v Sloveniji umirila le malenkostno. Dosegla naj bi 6,5 odstotka, kar bi bilo za 0,4 odstotne točke več od povprečja evrskega območja in 0,5 odstotne točke manj od povprečja EU.
Gospodarstvo izgubilo zagon
Čeprav bodo Evropska unija, evrsko območje in večina držav članic po pričakovanjih v zadnjem četrtletju tega leta zašli v recesijo, je Evropska komisija napoved gospodarske rasti EU za vse leto 2022 zvišala z 2,7 na 3,3 odstotka, za območje z evrom pa z 2,6 na 3,2 odstotka. Za 2023 je medtem napoved rasti BDP močno znižala, in sicer na 0,3 odstotka.
"Gospodarstvo EU je na točki preloma. Po močni rasti v prvi polovici leta je v tretjem četrtletju izgubilo zagon, v zadnjem pa bo po ocenah zapadlo v recesijo," je ob predstavitvi jesenske gospodarske napovedi povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.
V evroobmočju po novem 20 držav
Recesija v EU, v evrskem območju in večini držav članic se bo pojavila zaradi velike negotovosti, povezane z rusko agresijo na Ukrajino, visokih cen energije, zmanjšanja kupne moči gospodinjstev ter strožjih pogojev financiranja, ocenjuje komisija.
Kljub temu bo zaradi zagona iz leta 2021 in močne rasti v prvi polovici tega leta rast bruto domačega proizvoda (BDP) Evropske unije letos znašala 3,3 odstotka, v svoji jesenski gospodarski napovedi ocenjuje Bruselj. Napoved je zvišal, saj je julija napovedal 2,7-odstotno rast BDP.
Za 0,6 odstotne točke je komisija v primerjavi z julijem zvišala tudi napoved gospodarske rasti za območje z evrom, ki bo od novega leta s pridružitvijo Hrvaške štelo 20 držav, in sicer z 2,6 na 3,2 odstotka.
Krčenje gospodarske rasti se bo v prvem četrtletju 2023 nadaljevalo, rast pa se bo v Evropo vrnila spomladi, napoveduje Bruselj. Rast BDP v EU bo leta 2023 znašala 0,3 odstotka, to je precej manj od 1,5 odstotka, kot je Evropska komisija napovedala poleti. 0,3-odstotno rast napoveduje tudi za območje z evrom, potem ko je v julijski napovedi napovedala 1,4-odstotno rast BDP.
Evropsko gospodarstvo si bo v letu 2024 znova opomoglo. Komisija za EU napoveduje 1,6-odstotno rast BDP, za evrsko območje pa 1,5-odstotno.
20