Petek, 28. 11. 2025, 13.39
1 ura, 4 minute
Trgovci ugotavljajo, da se trend obrača
Trgovina ostaja ena najbolj občutljivih panog na trgu dela. Kljub izboljšanju kadrovskih razmer se ta sektor v zadnjih letih spopada z novimi izzivi – od naraščajočega absentizma do strožjih zakonskih omejitev in višjih stroškov dela. Projekt Trgovinske zbornice Slovenije "TRGOVINKO nas povezuje" zato prihaja ravno ob pravem času, saj je to priložnost za širšo strokovno razpravo o teh izzivih, predvsem pa o učinkovitih rešitvah, ki bodo ta tveganja zmanjšala.
TRGOVINSKA ZBORNICA SLOVENIJE IZVAJA NOV PROJEKT NA PODROČJU SOCIALNEGA DIALOGA »TRGOVINKO NAS POVEZUJE«
Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) je 1. avgusta 2025 začela izvajati projekt "TRGOVINKO nas povezuje", ki predstavlja nadgradnjo vseh preteklih projektov zbornice in je usmerjen v dvig kompetenc za vodenje socialnega dialoga zaposlenih na TZS ter v krepitev znanja in veščin v trgovskih podjetjih kot tudi v širši javnosti. Projekt sofinancirata Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Evropska unija iz ESS+ v okviru programa PEKP 2021–2027. Gre za nadaljevanje projekta "TRGOVINKO krepi našo usposobljenost in socialni dialog v trgovini". Na podlagi preteklih izkušenj in odzivov udeležencev se nov projekt izvaja z bolj sistematičnimi aktivnostmi, katerih cilj je dvigniti usposobljenost zaposlenih na TZS in zaposlenih v trgovinski dejavnosti ter povečati ozaveščenost o pomenu pravilnega izvajanja delovnopravne zakonodaje, mirnega reševanja konfliktov ter zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, zlasti pri starejših zaposlenih. V septembru in oktobru letošnjega leta so iz naslova tega projekta že potekala štiri brezplačna usposabljanja z naslovom "Pravilno razporejanje delovnega časa in ročno premeščanje bremen v trgovini" v sodelovanju s Sindikatom delavcev trgovine Slovenije (SDTS), in sicer v Ljubljani, Mariboru, Novem mestu in Sežani.
Na omenjenih usposabljanjih je vodja projekta in pravna svetovalka TZS Barbara Krivic najprej predstavila vsebino in predvidene aktivnosti projekta, nato pa zakonodajne podlage glede organizacije delovnega časa in ročnega premeščanja bremen v trgovini. Udeleženci so se seznanili s pravili o razporejanju delavcev, odmorih, počitkih, dopustih ter tudi o delu ob nedeljah in praznikih, ki jih morajo upoštevati vsi tisti trgovci, ki imajo svoje prodajalne ali pa npr. skladiščne kapacitete odprte tudi ob nedeljah in praznikih. Poseben poudarek je bil na praktičnih primerih iz svetovalne prakse in TRGOVINKO-vih delovnopravnih klepetalnic TZS, ki že četrto leto zapored uspešno potekajo vsak tretji četrtek v mesecu. Udeleženci so se seznanili tudi z novostmi iz pravilnika o ročnem premeščanju bremen, ki prinaša kar nekaj novosti pri zagotavljanju varnega delovnega okolja.
Na usposabljanjih je kot predavateljica sodelovala tudi predsednica SDTS Tina Skubic, ki je podala dobre prakse pri organizaciji urnikov glede razporejanja delovnega časa. Izpostavila je, da urniki pomembno vplivajo na delovno vzdušje in odsotnosti ter da je pri tem ključna odprta komunikacija z zaposlenimi, saj zmanjšuje medsebojne napetosti in konflikte. Poudarila je tudi pomen praktičnih prilagoditev dela, ki razbremenijo zaposlene pri rokovanju z bremeni in zmanjšujejo tveganje za poškodbe ter bolniške odsotnosti.
Sledila je razprava, v kateri so udeleženci izpostavili izzive pri razporejanju delovnega časa in opozorili na pogosto povečanje absentizma, ki pogosto ruši že prej načrtovane razporeditve. Opozorili so tudi na stroge zakonske omejitve delovnega časa, ki zaposlenim marsikdaj onemogočajo prilagodljivost, četudi bi se za to želeli dogovoriti z delodajalci, pa to ni dopustno.
Povečanje absentizma v trgovini
Iz opravljenih razprav s trgovci se kaže, da je eden izmed največjih izzivov v dejavnosti trgovine absentizem. V zadnjih letih se je število bolniških odsotnosti občutno povečalo, kar močno vpliva na organizacijo dela. Trgovina je pri tem še posebej ranljiva, saj je kadrovska zasedba prilagojena velikosti poslovalnic, zato je vsako nadomeščanje logistično zahtevno. Nalogo dodatno otežujejo stroge zakonske omejitve delovnega časa, ki v praksi pogosto povzročajo nezadovoljstvo tako pri delodajalcih kot pri zaposlenih – menjavanje izmen je omejeno tudi takrat, ko bi se zaposleni med seboj želeli dogovoriti.
Statistika NIJZ kaže, da je bilo v trgovini v letu 2024 zabeleženih za 7,9 odstotka več bolniških odsotnosti kot leta 2023. V primerjavi z letom 2019 je bilo takšne odsotnosti kar za 26,4 odstotka več, v primerjavi z letom 2015 pa kar za 76,5 odstotka več. Tudi v drugih dejavnostih število bolniških odsotnosti narašča, a vendarle nekoliko počasneje kot v trgovini. Delež trgovine pri vseh bolniških odsotnostih je po pandemiji covida-19 narasel s 12,3 na približno 13 odstotkov.
Graf: število koledarskih dni bolniške odsotnosti in delež trgovine
V trgovini je ta problem še nekoliko bolj občuten kot v ostalih panogah. Do leta 2020 je imela trgovina namreč število izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega rahlo pod državnim povprečjem. V letih 2021 in 2022 je to število močno poraslo v vseh dejavnostih, v trgovini pa še nekoliko bolj. Leta 2023 je sledil rahel padec, a je bilo stanje še vedno precej nad predpandemskimi ravnmi. V letu 2024 se je število znova povečalo in doseglo kar 21,8 dni na zaposlenega v trgovini, kar prikazuje tudi naslednji graf.
Graf: povprečno število izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega
Razlogi za porast absentizma so po opažanjih trgovcev predvsem v lažjem pridobivanju bolniške odsotnosti brez predhodnega pregleda in tudi v naraščanju neopravičenih odsotnosti, saj se bistveno povečujejo predvsem kratkotrajne bolniške. Seveda pa ne moremo zanemariti tudi demografskih in družbenih sprememb, zaradi katerih se viša povprečna starost zaposlenih, hkrati pa za to starostno skupino narašča tudi bolniška odsotnost.
Pomanjkanje kadra v trgovini upada
Še pred nekaj leti se je trgovina soočala z izrazito kadrovsko stisko oziroma pomanjkanjem kadra. Na eni strani so starejše generacije pospešeno odhajale v pokoj, po drugi strani je v trgovini prevladovala tudi močna konkurenca za obstoječe kadre. V zadnjih letih je trgovina na ta izziv odgovorila predvsem z dvigom plač in okrepitvijo zaposlovanja, kar je privedlo do občutnega izboljšanja razmer. Danes pa smo že priča obratnemu trendu, saj so se potrebe po kadru zmanjšale. To potrjujejo tudi podatki Zavoda za zaposlovanje in SURS. V letih 2022 in 2023 je bilo v dejavnosti trgovine občasno objavljenih tudi po 600 ali več prostih delovnih mest na mesec, od leta 2024 dalje pa je prostih delovnih mest bistveno manj in se najpogosteje gibljejo med 200 in 300 mesti mesečno.
Graf: število prostih delovnih mest v zadnjih 5 letih v trgovini
Manjše število prostih delovnih mest ni edini pokazatelj umirjanja kadrovskih potreb. Zmanjšalo se je tudi število zaposlenih v trgovini, predvsem v trgovini na drobno. V prvih devetih mesecih leta 2025 je bilo v dejavnosti trgovine več kot tisoč zaposlenih manj kot v enakem obdobju leto prej, od tega več kot 800 manj prav v trgovini na drobno.
Padanje števila zaposlenih je povezano predvsem z ohlajanjem rasti sektorja trgovine. Razlogi za ohlajanje so že dlje časa prisotna stagnacija realnih prihodkov na eni strani, ter občutna rast stroškov v trgovini na drugi strani. Stroški dela so se namreč povečali še bolj kot plače, predvsem zaradi postopnega zviševanja obdavčitve dela. Prvi pomembnejši preobrat je povzročila sprememba dohodninske zakonodaje z razveljavitvijo sprememb dohodninskega zakona že konec leta 2022.
V letu 2023 tudi ni prišlo do uskladitve dohodninske lestvice z rastjo plač, kar je zvišalo relativno obdavčitev, tudi letos bo ta usklajena le na ravni 75 odstotkov. Tem stroškom je treba dodati še stroške iz naslova obveznega zdravstvenega prispevka ter prispevka za dolgotrajno oskrbo. Dodaten izziv za delodajalce predstavlja tudi obvezni zimski regres, ki pri zaposlovanju zahteva še več previdnosti, saj povečuje strošek delavca ne glede na njegovo produktivnost.
Projekt TZS "TRGOVINKO nas povezuje" torej nastaja v času, ko se trgovina sooča z visokimi stroški dela, zaostreno zakonodajo oziroma slabšimi pogoji poslovanja kot tudi s povečanim absentizmom v panogi, poudarja predsednica TZS mag. Mariča Lah. Minula terenska usposabljanja so med drugim pokazala, da so trgovci skupaj z zaposlenimi pripravljeni iskati rešitve, a jih pri tem pogosto zaustavljajo številne administrativne in finančne ovire, zato je na tem mestu upravičen ponovni apel odločevalcem, da se v primeru, ko se delovna zakonodaja ne sreča z resničnimi razmerami na terenu, dobre ideje težko uresničijo in izzivi zato ostajajo nerešeni.
Kljub temu pa na zbornici ostajamo optimisti, saj je ta projekt odprl pomemben prostor za konstruktivno razpravo, konkretno izmenjavo izkušenj ter za iskanje ustreznih rešitev. S tem se krepi zavedanje, da so spremembe mogoče, a le pod pogojem, če obstaja pripravljenost za dialog in če se znanje poveže s prakso oziroma z dejanskimi razmerami v trgovinah.
