Tajnikar: Če vlada ne bo naredila ničesar, bo to morda za rast celo dobro

Ker je proračun že pod streho in bomo tudi konec leta končali z deficitom, je morda to za gospodarsko rast celo dobro, razmišlja ekonomist Maks Tajnikar.

Bruselj napoveduje 0,8-odstotno, OECD pa 0,3-odstotno rast Potem ko je Evropska komisija včeraj izboljšala gospodarsko napoved Slovenije, je tudi Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) danes napoved popravila navzgor.

OECD, ki združuje 34 pretežno razvitih držav, v najnovejši gospodarski napovedi Sloveniji napoveduje 0,3-odstotno rast BDP, v prihodnjem letu pa 1,2-odstotno rast BDP. Še v zadnji napovedi novembra lani je Sloveniji napovedovala 0,9-odstotni upad BDP, za 2015 pa le 0,3-odstotno rast.

Brezposelnost bo letos in prihodnje leto 10,2-odstotna, javnofinančni primanjkljaj bo letos 4,1-odstoten, v prihodnjem letu pa se bo znižal na 2,6 odstotka BDP. Inflacija bo letos 0,7-odstotna, v prihodnjem letu pa 0,2-odstotni točki višja.

Izboljšanje razmer na globalnem trgu bo spodbudilo izvoz Po napovedih OECD bo slovensko gospodarstvo letos zaradi močnejšega tujega povpraševanja zabeležilo rast in v prihodnjem letu lahko pridobilo zagon. Kljub temu v OECD opozarjajo na šibkost bančnega sektorja ter nujnost razdolževanja podjetij, ki bosta še vedno negativno vplivala na investicije, nadaljevanje fiskalne konsolidacije pa bo še naprej dušilo potrošnjo.

"Prestrukturiranje prezadolženih podjetij bi se moralo nadaljevati brez zamud, spremljati pa bi ga morala privatizacija in izboljšanje korporativnega upravljanja," svetujejo v OECD. Velike neizkoriščene zmogljivosti v gospodarstvu in visoka brezposelnost bodo inflacijo ohranjale na nizki ravni.

V OECD prav tako pozivajo k sprejetju nove pokojninske reforme.

Optimizem zelo odvisen od gospodarske politike države Tajnikar je prepričan, da optimistične napovedi evropskih inštitucij izhajajo iz konca lanskega leta. "Morda je takšen optimizem nekoliko pretiran in je zelo odvisen od gospodarske politike države, ki je v tem trenutku največja uganka. Nesporno bo rast tradicionalno pospeševal izvoz, ki bo pozitivno vplival tudi na investicije. To bo tudi omililo zaviralen učinek razdolževanja podjetij," je jasen Tajnikar.

Lanski relativno ugoden padec gospodarske rasti v vrednosti 1,1-odstotka BDP je bil dosežen v razmerah, ko državni proračun ni dosegel svojega proračunskega cilja. Deficit je narasel za 38 odstotkov, s tem pa je država precej prispevala k gospodarski rasti.

Končni rezultat bo tako zelo odvisen od tega, kaj bo naredila država. Glede na politično negotovost je zelo verjetno, da država ne bo naredila ničesar. Glede na to, da je proračun že pod streho in bomo tudi konec leta končali z deficitom, je morda to za gospodarsko rast celo dobro.

Nova delovna mesta ne bodo prišla takoj Nova delovna mesta bi lahko nastajala hitro, če bi imeli neizkoriščene zmogljivosti. A ker so nam v zadnjih letih v plazu stečajev mnoge zmogljivosti propadle, to ne bo tako lahko. "Zdrav val zaposlovanja bi lahko nastal šele z investicijami," napoveduje Tajnikar.

Večje prodaje družb v pretežni lasti države si Slovenska odškodninska družba ne bo upala izpeljati brez podpore politike, to verjetno tudi ne bi bilo smiselno, napoveduje Tajnikar. "Glede neovirane privatizacije državnih družb sem pesimističen, čeprav so formalno omogočene vse možnosti za privatizacijo. Ta je sicer bolj pomembna z vidika zadolževanja kot z vidika gospodarske rasti. Če bi bila izpeljana načrtovana privatizacija, bi imela tudi odsotnost proračunske politike manjše negativne učinke," je prepričan.

Tajnikar še meni, da veliko težavo predstavlja zakon o fiskalnem pravilu, ki bi nam zavrl državno potrošnjo. Prav to bi bilo v tem trenutku za gospodarsko rast najbolj nevarno.

Brščič: Slovenija raste desetkrat počasneje od povprečja Ekonomist Bernard Brščič pa v napovedih ne vidi pretiranega optimizma. Glede na napoved o 3,4-odstotni rasti globalnega gospodarstva lahko ugotovimo, da Slovenija močno zmanjšuje povprečje. Slovenija namreč s 0,3-odstotno rastjo raste desetkrat počasneje, kar je velik razlog za zaskrbljenost.

Po njegovem mnenju gre slovensko rast pripisati predvsem izrazito ugodnim razmeram na mednarodnih finančnih trgih kot tudi okrevajočemu gospodarstvu največjih slovenskih partneric. "Izvoz tako ostaja glavni generator rasti, ki pa zaradi pomanjkljivega domačega povpraševanja ne more generirati občutne rasti," je kritičen Brščič.

Kaznovanja zaradi politične nestabilnosti še ni "Zanimivo je, da v nasprotju z napovedmi odzivov mednarodnih finančnih trgov glede domnevne politične nestabilnosti ni bilo. Zahtevana donosnost slovenskih obveznic ostaja pri 3,5 odstotka, zato ne moremo govoriti o kaznovanju Slovenije. Razmere na mednarodnih finančnih trgih namreč ostajajo izrazito ugodne in države spodbujajo k zadolževanju," meni Brščič.

Občutne spremembe gospodarskih napovedi pa po Brščičevem mnenju izražajo stanje ekonomske vede. "Gre za neeksaktno vedo, ki ima izrazito omejeno napovedno moč. Kvartalno občutno spreminjanje napovedi navzgor pomeni, da je veda v resnih težavah. Vprašanje je, koliko verjeti napovedim, zlasti v smislu kvantifikacije. Osebno zelo skeptično spremljam napovedne modele," je do napovedi kritičen Brščič.

Na GZS zadržani do optimističnih napovedi "Zagotovo je nekaj razlogov za optimistične napovedi. Razlike v napovedi Bruslja in OECD so v kumulativnem porastu BDP malenkostne, bistvena razlika je v oceni zasebne potrošnje. Medtem ko je Bruselj zasebno potrošnjo ocenil na nerealnih osnovah, je negativna ocena OECD bolj realna," je prepričana izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS Alenka Avberšek. Največji vpliv na kumulativni kazalec gibanja BDP ima po besedah Avberškove prav zasebna potrošnja.

Zelo veliko odstopanje med obema ocenama je tudi na trgu investicij. Tudi tu je ocena OECD po mnenju Avberškove bolj realna, ker pričakuje zastoje pri financiranju javnih investicij z evropskimi sredstvi in zastoje pri financiranju z dolžniškimi viri.

"Tako izboljšana ocena rasti še ne pomeni bistveno večjega zaposlovanja, za katerega bi potrebovali vsaj 1,5-odstotno rast. Zaradi tveganj, ki so z njo povezana, smo zato do ocene Evropske komisije bolj zadržani kot do ocene OECD," je še dejala Avberškova.

Visoka tveganja za slovenski izvoz po mnenju GZS sicer predstavlja ukrajinsko-ruska kriza. Temu mora Slovenija nameniti bistveno več pozornosti kot preostale članice EU.

Bruselj opozarja na visok javnofinančni primanjkljaj Evropska komisija je že včeraj izboljšala februarsko napoved Slovenije, po kateri ji je napovedovala 0,1-odstotno krčenje BDP. Po njeni oceni bo država letos zabeležila 0,8-odstotno, prihodnje leto pa 1,4-odstotno rast BDP. EU je sicer ob napovedi izrazila pričakovanja o koncu politične nestabilnosti in spoštovanju danih zavez Bruslju. Še vedno ostaja previsok javnofinančni primanjkljaj, ki je večji od povprečja EU.

Pred tem sta tudi Banka Slovenije in Umar občutno izboljšala napoved letošnjih gospodarskih gibanj. BDP naj bi se po novih ocenah Banke Slovenije letos okrepil za 0,6 odstotka. Še oktobra lani je Banka Slovenije pričakovala 0,7-odstotni upad gospodarske dejavnosti. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) pa je lani jeseni napovedoval 0,8-odstotni padec BDP, zdaj pričakuje 0,5-odstotno rast.