Torek,
15. 12. 2015,
10.01

Osveženo pred

1 leto, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

osebne finance švicarski franki CHF Združenje Frank banke tožbe posojilojemalcev

Torek, 15. 12. 2015, 10.01

1 leto, 3 mesece

Švicarski franki na sodišču, prve sodbe izdane že spomladi?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0
Posojilojemalci so na sodišča vložili prve tožbe, s katerimi spodbijajo bančna posojila v švicarskih frankih. Prve obravnave so razpisane, bodo sodbe zunaj že spomladi?

Švicarska centralna banka je slabo leto nazaj odpravila zgornjo mejo valutnega tečaja med švicarskim frankom in evrom. Vrednost franka v primerjavi z evrom je zaradi te odločitve poskočila. Ena od posledic ravnanja švicarskega regulatorja je bila, da so se obroki posojil, vezanih na razmerje švicarski frank-evro (libor), komitentom občutno povečali.

Države so se na to odzvale različno. Hrvaška in Madžarska sta sprejeli določene ukrepe, slovenska vlada pa je na podlagi analize Banke Slovenije ocenila, da ti niso potrebni. Posojilojemalci s posojili, vezanimi na razmerje frank-evro, so se v nekaterih državah povezali in organizirali. V Sloveniji so ustanovili Združenje Frank, s katerim so se želeli zaščititi proti znatnemu povečanju obrokov posojil.

Na sodišče med prvimi predsednik Združenja Frank Zdaj več deset članov združenja čaka na sodne obravnave. V preteklih tednih so se namreč po vzoru posameznikov v sosednjih državah odločili za vlaganje tožb proti bankam. V njih trdijo, da so banke opustile svojo dolžnost, ko jih niso opozorile na tveganja valutnega razmerja med frankom in evrom.

"Tožbo na mariborsko sodišče sem vložil septembra, za torek sem imel razpisan prvi narok, kjer bi se morali izmenjati določeni dokazni predlogi. A v ponedeljek pozno popoldne sem izvedel, da je obravnava preklicana," pravi predsednik Združenja Frank Aleš Majcenovič, ki je posojilo najel pri banki BKS. Pravi, da je sicer pozitivno presenečen nad odzivnostjo mariborskega sodišča. Na ljubljanskem sodišču ne gre tako hitro, opozarja.

Čeprav uradne obrazložitve vzroka preklica obravnave ni prejel, Majcenovič meni, da se je preklic zgodil, ker je v njegov odvetnik pretekli petek na sodišče vložil predlog za izločitev dodeljenega sodnika. V zadevi bi moral soditi sodnik Janez Žirovnik, a Majcenovič v izhodišču dvomi v njegovo nepristranskost. Razlog:

"Sodnikova žena je zaposlena v NKBM kot pomočnica sektorja za upravljanje s tveganimi terjatvami in v določenih zadevah nastopa tudi v vlogi pooblaščenke banke," pojasnjuje Majcenovič. Sam sicer toži banko BKS, in ne NKMB kot nekateri drugi, a to po njegovem ne igra vloge, ker gre "skoraj za identične tipske pogodbe." Sodnik ni želel tvegati, da bi današnji narok lahko ostal brez pravnega učinka, če bi bil kasneje izločen iz postopka, je prepričan Majcenovič.

Okoli 14 tisoč posojilojemalcev bi lahko vložilo tožbe Do zdaj so bile na mariborskem sodišču izpeljane štiri sodne obravnave, ki jih obravnavata dva sodnika. Nad tem Majcenovič ni navdušen, pravi, da bi se jih s primeri moralo ukvarjati več. V vseh omenjenih primerih je šlo za prve naroke za glavno obravnavo.

Konec svojega sodnega procesa Majcenovič pričakuje spomladi prihodnje leto. Medtem se je na ljubljanskem sodišču do zdaj zgodila ena obravnava.

Konec lanskega leta je bilo po podatkih Banke Slovenije pri nas 16 tisoč posojilojemalcev v frankih. Koliko jih je danes, ni natančno znano, saj ni podatka, koliko se jih je odločilo za konverzijo posojila v evrsko valuto. Po oceni Majcenoviča je danes vsaj 14 tisoč posojilojemalcev, ki imajo posojilo vezano na švicarski frank.

Odvetnik trdi: Banke so zlorabile svoj položaj Ljubljanski odvetnik Miha Šercer zastopa več strank, ki imajo posojilo vezano na valutno razmerje frank-evro. Zanje je na sodišče vložil nekaj tožb. Prepričan je, da je šlo pri posojilih za izrazito nepošteno prakso bank in zlorabo položaja.

"Posojila so banke močno forsirale, niso opozarjale na tveganja. Opustile so dolžno ravnanje in izvajale nepošteno poslovno prakso. Sodišče EU je jasno povedalo, da ni dovolj komitentom zgolj razložiti možnost, da se lahko zgodijo spremembe, ampak jim je treba predstaviti ekonomske posledice, ki jih prinašajo nihanja v valutnih razmerjih," pravi Šercer, ki to ponazori na primeru madžarskih posojilojemalcev, tema je lani v tožbi proti banki dalo prav sodišče EU.

Šercer dodaja, da so banke pri dodeljevanju posojil obšle regulativo, ki določa, da posojilno nesposobnim ni dovoljeno odobriti posojil. "Posojilno sposobnost so dosegle tako, da so bonitetno sposobnost namesto v evrih izračunavale v švicarskih frankih. Tega pa ne bi smele."

"Najbolje bi bilo, da posojila ostanejo, a naj bo odplačilo pravično" Šercer zdaj s tožbami za stranke zahteva popolno ali delno ničnost posojil. Če bo pri tem uspešen, bodo banke še vedno običajno zaslužile, zatrjuje odvetnik. Najbolj smotrno se mu zdi, da posojilne pogodbe ostanejo v veljavi, a na način, da bo odplačilo pravično.

Rubeži, da bi prehiteli tožbe? Šercer še pravi, da zdaj banke hitijo z rubeži in odpovedmi pogodb, ker vedo, da jih bodo sicer prehiteli posojilojemalci z uveljavljanjem ničnosti. Majcenovič je to pokomentiral takole: "Ko posojilojemalci dobijo sklep o izvršbi, jih v Združenju Frank napotimo k odvetniku, da vloži ugovor zoper sklep in vloži tožbo. Kjer so posojilojemalci neprevidni ali ne zmorejo plačevati obrokov posojila, se dogaja, da banka razdre pogodbo in začne rubiti. To se je zgodilo našemu članu, ki je pričal proti banki. Dokazov nimamo, a obstaja močan sum," pravi Majcenovič.

Ali res hitijo z rubeži, da bi prehitele tožbe, smo vprašali naše banke, njihove odzive objavljamo v nadaljevanju.