Torek,
20. 6. 2023,
14.42

Osveženo pred

10 mesecev, 2 tedna

Oglasno sporočilo

Natisni članek

Natisni članek

Pravnik na dlani Pravni nasvet Pravni nasvet 12Media PR članek

Torek, 20. 6. 2023, 14.42

10 mesecev, 2 tedna

Pravnik na dlani

Ste prepričani, da delodajalec ne krši vaših pravic glede nadurnega dela?

Oglasno sporočilo
Pravnik | Foto 12MEDIA D.O.O.

Foto: 12MEDIA D.O.O.

Nadurno delo je vsako delo, ki ga delavci opravljajo prek polnega delovnega časa. Gre torej za delo, ki časovno presega polni delovni čas (40 ur na teden). Tako kot je omejen krajši delovni čas, je tudi nadurno delo časovno omejeno. Traja lahko največ osem ur na teden, 20 ur na mesec in največ 170 ur na leto. Delovni dan tako ne sme trajati dlje kot deset ur na dan. Nadurno delo lahko s soglasjem delavca traja tudi prek letne časovne omejitve, vendar skupaj največ 230 ur na leto.

Kdaj lahko delodajalec odredi opravljanje nadurnega dela?

Delodajalec lahko odredi opravljanje nadurnega dela v naslednjih primerih:

  • zaradi izjemoma povečanega obsega dela,
  • če je potrebno nadaljevanje delovnega ali proizvodnega procesa, da bi se preprečila materialna škoda ali nevarnost za življenje in zdravje ljudi,
  • če je nujno, da se odpravi okvara na delovnih sredstvih, ki bi povzročila prekinitev dela,
  • če je potrebno, da se zagotovita varnost ljudi in premoženja ter varnost prometa,
  • v drugih izjemnih, nujnih in nepredvidenih primerih, določenih z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Načeloma mora delodajalec odredbo nasloviti pisno, in to pred začetkom dela. Ustno se lahko odredi le, če zaradi nujnosti opravljanja nadurnega dela tega ni mogoče odrediti pisno. Če se to zgodi, se mora pisna odredba delavcu vseeno vročiti tudi pisno – najkasneje do konca delovnega tedna po opravljenem nadurnem delu.

Nadurno delo je mogoče odrediti, če dela ni mogoče opraviti v polnem delovnem času z ustrezno organizacijo in delitvijo dela, razporeditvijo delovnega časa z uvajanjem novih izmen ali zaposlitvijo novih delavcev.

Imate dilemo, vezano na delovno pravo? Posvetujte se s Pravnikom na dlani. Pokličite 01 280 8000, dosegljivi so vsak delovnik med 8. in 20. uro. | Foto: 12MEDIA D.O.O. Imate dilemo, vezano na delovno pravo? Posvetujte se s Pravnikom na dlani. Pokličite 01 280 8000, dosegljivi so vsak delovnik med 8. in 20. uro. Foto: 12MEDIA D.O.O.

Kdo nadurnega dela ne opravlja in kdo poda soglasje?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa nekatere izjeme delavcev, katerim nadurno delo ne sme biti odrejeno. To so:

  • starejši delavci,
  • delavci, ki še niso dopolnili 18. leta starosti,
  • delavci, katerim bi se zaradi takega dela lahko poslabšalo zdravstveno stanje (po pisnem mnenju zdravnika),
  • delavci, ki imajo polni delovni čas krajši od 36 na teden zaradi dela na delovnem mestu, kjer obstajajo večje nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare,
  • delavci, ki delajo krajši delovni čas v skladu s posebnimi predpisi,
  • delavci oz. delavke v skladu z določbami ZDR-1 zaradi varstva nosečnosti in starševstva.

Kot rečeno, lahko nadurno delo traja tudi do 230 ur letno – če delavec poda soglasje. Ob tem je treba poudariti, da lahko delodajalec nekaterim skupinam delavcem odredi opravljanje nadurnega dela le z njihovim predhodnim pisnim soglasjem. To so: starejši delavci, delavci, ki skrbijo za otroka, starega do treh let, in tisti, ki sami skrbijo za otroka, mlajšega od sedem let, ali hudo bolnega otroka/otroka s posebnimi potrebami. Enako velja za delavko v času nosečnosti in še eno leto po porodu oz. ves čas, ko doji otroka.