Četrtek, 26. 10. 2023, 14.46
1 leto, 1 mesec
Spremembe, ki jih prinaša mala delavska ustava
Novela zakona o delovnih razmerjih, ki ji je danes zeleno luč prižgal DZ, prinaša več ukrepov v korist delavcev, med drugim dopust za oskrbnike družinskih članov in za žrtve družinskega nasilja, pa tudi zadržanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi za sindikalne zaupnike. Prav slednje je bil eden glavnih kamnov spotike na ravni socialnih partnerjev.
Spodaj si lahko preberete, katere so največje spremembe zakona, ki velja za malo delavsko ustavo.
Prenos evropskih direktiv
Oskrbovalski dopust
Novela uvaja pet dni neplačanega dopusta v primeru oskrbe oziroma nege družinskega člana ali osebe, s katero delavec živi v skupnem gospodinjstvu in ki potrebuje podporo iz zdravstvenih razlogov. Delavec bo moral pred nastopom takšnega dopusta obvestiti delodajalca o odsotnosti in razlogih zanjo. Pravico bo moral izkazati z izjavo in dokazili, kot so zdravniško potrdilo, potrdilo centra za socialno delo in podobno.
Krajši delovni čas za oskrbnike
Za oskrbnike se v primeru oskrbe družinskih članov ali oseb, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, za določeno obdobje uvaja tudi možnost dela s krajšim delovnim časom.
To možnost se zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja za določeno obdobje zagotavlja tudi delavcu z otrokom do osmega leta starosti.
Varnejša oblika zaposlitve
Delavec bo lahko od delodajalca zahteval predvidljivejšo in varnejšo obliko zaposlitve, kadar bo ta na voljo. Če do sklenitve spremenjene oziroma nove pogodbe o zaposlitvi ne bo prišlo, bo moral delodajalec delavcu na njegovo zahtevo podati obrazložen odgovor.
Informacije o delovnem razmerju
Delodajalec bo moral delavcu po novem v pisni obliki zagotoviti informacije, ki se nanašajo na sklenjeno delovno razmerje. Obvestiti jih bo moral o pripadajočem plačilu, pri čemer bo moral predstaviti vse sestavine plačila, tudi dodatke, kot je dodatek za nadurno delo, in o morebitni pravici do usposabljanja.
Prenos koalicijskih zavez in sindikalnih zahtev
Zaščita sindikalnega zaupnika
Delavskim predstavnikom in sindikalnim zaupnikom bo po novem zagotovljena učinkovitejša pravna varnost. Zanje se namreč uzakonja zadržanje učinkovanja morebitne odpovedi o zaposlitvi do odločitve delovnih sodišč na prvi stopnji oziroma najdlje šest mesecev. Ob tem se jim v primeru, da jim bo delodajalec prepovedal opravljanje dela, nadomestilo zvišuje s 50 na 80 odstotkov plače ter zagotavlja pravno varstvo zoper pisno opozorilo pred odpovedjo.
Določa se tudi možnost vzpostavitve posebnega sklada, katerega namen bo povračilo izplačanih nadomestil delavcu za čas prepovedi opravljanja dela v času zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi za primer, da sodišče prve stopnje ugotovi, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi zakonito. Podrobnosti bo treba določiti s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.
Spremembe na tem področju se bodo začele uporabljati 12 mesecev po uveljavitvi novele.
Pravna varnost v primeru opozorila pred odpovedjo
Po novem se bo moral delodajalec na zahtevo delavca, ki mu bo podal opozorilo pred odpovedjo, izjaviti o očitanih kršitvah, razen če bodo obstajale okoliščine, zaradi katerih tega ne bo upravičeno pričakovati. Delavec bo moral zahtevo o tem podati v treh delovnih dneh od prejema pisnega opomina, delodajalec pa se bo moral izjaviti v razumnem roku, ki ne bo smel biti krajši od treh delovnih dni in daljši od 30 dni. Na zagovor o okoliščinah kršitev bo lahko na željo zaposlenega vključen tudi predstavnik delavcev ali druga oseba.
Novela v primeru izreka opozorila pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga na novo določa rok možne odpovedi, če bi delavec po izrečenem opominu ponovno kršil pogodbeno in drugo obveznost iz delovnega razmerja. Z enega leta se skrajšuje na šest mesecev. Za ta primer se skrajšuje tudi najdaljši dovoljeni rok, določen v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, in sicer z dveh let na 18 mesecev.
Pravica do odklopa
Med spremembami je tudi možnost delavca, da ga delodajalec ne more poklicati v popoldanskem času oziroma v času tedenskega počitka, konca tedna ali dopusta. Te ukrepe bo treba opredeliti v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma delodajalca. Predvideva se tudi domnevo, da je dokazno breme, če delavec v sporu navaja, da mu delodajalec ni zagotovil te pravice, na strani delodajalca.
Ukrepi v korist agencijskih delavcev
Agencijski delavci, ki so na čakanju na delo, bodo namesto sedanjih 70 odstotkov minimalne plače upravičeni do 80 odstotkov osnovne plače.
Subsidiarna odgovornost v gradbeništvu
Novela v gradbeništvu uvaja subsidiarno odgovornost pogodbenika, in sicer v okviru izvajanja storitve v okviru podizvajalstva za neplačilo plače delavcu. Naročnik storitve, pri katerem bo podizvajalec izvajal storitev, bo tako subsidiarno odgovoren za neplačilo plače delavcu s strani podizvajalca.
Prenos predlogov nevladnikov
Dopust za žrtve družinskega nasilja
Novela za žrtve družinskega nasilja predvideva petdnevni plačani dopust, ko morajo urejati zadeve na centru za socialno delo, na sodiščih, organizirati stike pod nadzorom in se v nekaterih primerih tudi seliti. Žrtve, ki bodo želele uveljavljati to pravico, bodo morale delodajalcu predložiti potrdilo o izdelani oceni o ogroženosti zaradi nasilja v družini, dokazilo o podani prijavi na policijo ter dokazila o urejanju zadev v zvezi z nasiljem v družini.
Krajši delovni čas za žrtve družinskega nasilja
Za delavce, ki so žrtve nasilja v družini, je določena možnost sklenitve krajšega delovnega časa. Sklenitev pogodbe se navezuje na obdobje urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov na institucijah ter odpravljanje posledic nasilja v družini.
Drugi ukrepi za zaščito žrtev družinskega nasilja
Novela je za zaščito žrtev družinskega nasilja predvidela varstvo v zvezi z nočnim in nadurnim delom ter neenakomernim delovnim časom – odrejalo se jim ga bo lahko le z njihovim predhodnim pisnim soglasjem.
Predlogi, izločeni iz končne novele
Iz končne novele je izpadlo več predlogov: obvezna božičnica, dodatek za sobotno delo, možnost 30-urnega delovnega tedna, obvezen 48-urni počitek enkrat mesečno, zaostritev kvot agencijskih delavcev v podjetju, ureditev dela na domu, izenačitev položaja rejniških družin z drugimi, seznanitev delavca z vsebino kolektivne pogodbe in zastaranje terjatev za prekarne delavce.
Ti naj bi bili na mizi socialnih partnerjev v drugem krogu odpiranja zakona.