Torek,
6. 9. 2016,
10.40

Osveženo pred

9 mesecev, 2 tedna

Vsebino omogoča Fakulteta za management

Foto: Thinkstock, Fakulteta za management

Natisni članek

Natisni članek

študij advertorial Fakulteta za management trajnostni razvoj management

Torek, 6. 9. 2016, 10.40

9 mesecev, 2 tedna

Sposobnost empatije je ključni element za moralno vedenje menedžerjev

Vsebino omogoča Fakulteta za management

Foto: Thinkstock, Fakulteta za management

študij predavanje fakulteta | Foto Thinkstock

Foto: Thinkstock

Ali v vašem podjetju še vedno velja princip korenčka in palice? V družinskih podjetjih, kjer se zavedajo vrednosti človeškega kapitala, je več motivacijskega vodenja.

O sodobnih načinih vodenja in študiju menedžmenta ter trajnostni naravnanosti podjetij smo se pogovarjali s profesorjema dr. Robertom Biloslavom in dr. Mirkom Markičem s Fakultete za management.


Dr. Roberto Biloslavo | Foto: Fakulteta za management Foto: Fakulteta za management Dr. Roberto Biloslavo je redni profesor za področje managementa na Fakulteti za management, kjer predava in je nosilec več predmetov na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Kot gostujoči predavatelj je predaval na dveh ameriških univerzah, kot raziskovalec pa je deloval tudi na avstralski univerzi v Adelajdi. Poleg tega je v okviru izmenjave Erasmus predaval na ferrarski univerzi v Italiji in na Univerzi Yasar v Turčiji. V obdobju med letoma 2008 in 2011 je bil prorektor za študijske zadeve na Univerzi na Primorskem, pred tem pa prodekan za izobraževanje – dodiplomski študij na Fakulteti za management.


Dr. Markič Mirko | Foto: Fakulteta za management Foto: Fakulteta za management Dr. Mirko Markič se je po dvanajstih letih delovanja v gospodarstvu zaposlil na takratni Visoki šoli za management Koper, danes Fakulteti za management, kjer je bil dva mandata prodekan za študijske zadeve in zadolžen za usklajevanje raziskovalno-razvojne dejavnosti. V tujini je deloval na srbski univerzi v Nišu, turški univerzi Yasar ter v Slovenskem izobraževalnem konzorciju v Italiji.

Je redni profesor za področje managementa in znanstveni svetnik. Kot vodja oziroma član sodeluje v več raziskovalnih in podjetniških projektih. Njegova področja raziskovanja so upravne in organizacijske vede – management ter javno zdravstvo (varstvo pri delu).


Delo menedžerjev usmerja hiter razvoj tehnologij, tudi t. i. zelenih tehnologij

Kaj so glavni izzivi, s katerimi se mora vsakodnevno spopadati slovenski menedžer?

Biloslavo: Za uspešnega menedžerja je izzivov vedno dovolj ne glede na to, ali govorimo o slovenskem ali tujem menedžerju. Dejstvo je, da je vsaka organizacija živ organizem, ki se stalno spreminja, kakor se seveda spreminja tudi zunanje okolje. Da bi podjetje lahko uspešno in učinkovito vodili, je treba stalno prilagajati svoje pristope k načrtovanju, vodenju sodelavcev, organizaciji dela itd. Sicer pa so ključni dejavniki, ki v današnjih uspešnih organizacijah usmerjajo delo menedžerjev, hiter razvoj tehnologije, ne samo IKT, ampak tudi drugih, še posebej t. i. zelenih tehnologij. Poleg tega se spreminjajo tudi vrednote in s tem potrebe in pričakovanja potrošnikov ter zaposlenih in konec koncev celotne družbe, kar se kaže v spodbujanju večje družbene odgovornosti predvsem pridobitnih organizacij oziroma podjetij. Tukaj so še izzivi, povezani z zagotavljanjem ustrezne finančne likvidnosti, razvojem novih produktov, prenosom znanja zunaj in znotraj organizacije, s prenovo poslovnih modelov, varstvom narave in v splošnem z ohranjanjem dolgoročnega strateškega pogleda na razvoj organizacije ob številnih operativnih zadevah, ki jemljejo menedžerjem čas in pozornost.

Fakulteta za management se lahko pohvali z dolgo tradicijo poučevanja managementa. Kako odziven je vaš program glede na dogajanja v gospodarstvu?

Sodelavci na Fakulteti za management so ob nastanku fakultete in še prej Visoke šole za management zasnovali lasten integralni model managementa. Ta je izhajal iz dolgoletne evropske oziroma bolje rečeno srednjeevropske tradicije razvoja tovrstnih modelov, ki so temeljili na sistemskem razumevanju organizacije in managementa. Ta model se je v svojih izhodiščih ohranil, obenem pa se je prilagodil potrebi po večji fleksibilnosti in odpornosti organizacije proti kriznim dogodkom, kot je bila zadnja ekonomsko-finančna kriza.

Kaj odlikuje študente, ki si želijo postati menedžer, kakšne značajske lastnosti so potrebne za dobro vodenje?

Menedžerji s povsem nasprotujočimi si značajskimi lastnostmi so lahko enako uspešni, če le najdejo ustrezno delovno okolje, v katerem se lahko njihove pozitivne lastnosti uveljavijo, morebitne negativne pa dovolj dobro skrijejo. Zato želimo pri študentih razviti predvsem lastnosti, kot so delavnost, vztrajnost, odgovornost in sposobnost empatije. Sposobnost empatije je ključni element za moralno vedenje menedžerjev. Le kdor premore zadostno mero empatičnosti, se lahko ravna v skladu s starim latinskim pregovorom, ki pravi: "Ne stori drugemu to, česar ne želiš, da drugi storijo tebi."

Kaj je prednost študija managementa na Fakulteti za management?

študij predavanje fakulteta | Foto: Thinkstock Foto: Thinkstock

Ključna prednost študija je v lastnem integralnem modelu menedžmenta, ki smo ga razvili na fakulteti in izhaja iz srednjeevropskega razumevanja managementa, ki je nam kulturno vsekakor bližji od anglosaškega. Poleg tega bi izpostavil še v prakso usmerjen študij, poudarek na razvoju mehkih veščin, raznovrstne metode podajanja in preverjanja znanja ter kvartalno urejenost predavanj, ki spodbuja sprotni študij.

Kaj je poleg študija pomembno za razvoj kariere?

Poleg študija so vsekakor pomembne tudi t. i. obštudijske dejavnosti. Študenti, ki so aktivni športniki, kulturniki, umetniki ali delujejo v dobrodelnih organizacijah, imajo pozneje praviloma tudi uspešnejše kariere. Deloma so skozi te dodatne aktivnosti krepijo njihove pozitivne značajske lastnosti, deloma pa na tak način tkejo lastno socialno mrežo, ki jim lahko pozneje dobro služi. Velja pa poudariti tudi izkušnje, ki jih študenti lahko dobijo s študijskimi izmenjavami. Bivanje v tujini krepi samostojnost študentov in njihovo sposobnost prilagajanja ter razumevanja drugih kultur.

Slovenski menedžerji pri voditeljskih sposobnostih močno zaostajajo za tujimi menedžerji

Kako močno se je v nekaj desetletjih spremenil način vodenja podjetij pri nas?

Kot so pokazale raziskave izpred nekaj let, znajo slovenski menedžerji dobro delegirati in nadzirati, pri voditeljskih sposobnostih pa močno zaostajajo za tujimi menedžerji. Veščine, kot so razumljivo posredovanje informacij, medsebojni pogovor, obveščanje, aktiviranje človeškega potenciala, motivacijsko vodenje, reševanje sporov in medsebojno sodelovanje, so praviloma slabo razvite, čeprav je seveda zdaj veliko bolje, kot je bilo pred kakim desetletjem. V splošnem t. i. mehki dejavniki vodenja še vedno predstavljajo določen izziv za slovenske menedžerje. Ti svoje sodelavce še vedno najpogosteje vodijo po sistemu korenček in palica oziroma te kaznujejo za morebitne negativne odklone od postavljenih ciljev ter sprejetih usmeritev. Se pa to spreminja, še posebej v uspešnih družinskih podjetjih, kjer so lastniki spoznali, kako pomemben je človeški kapital za uspešnost podjetja. Tukaj je zaslediti veliko več motivacijskega vodenja in medsebojnega sodelovanja, kot je praviloma v kakem značilnem slovenskem podjetju.

Kaj dobrega vodjo loči od slabega vodje in kako se slabo vodenje pozna pri uspehu podjetja?

Slabo vodenje se precej hitro pozna pri uspehu podjetja, saj to hitro pade v apatijo in tudi morebitno tržno zanimiv proizvod ali kak poseben status v okviru javnega sektorja ne more preprečiti, da ne bi uspešnost in učinkovitost take organizacije strmo padala. Slab vodja zmore zgolj povprečne rezultate, ne zna motivirati sodelavcev in tudi sicer ga ne zanima njihov razvoj, saj je običajno usmerjen zgolj v doseganje lastne koristi. Dober vodja pa premore globok občutek osebne odgovornosti. Deluje kot navdih za vse, ki z njim delajo, uresničuje idejo "vsi smo ena organizacija" in svojo vlogo podreja širšim ciljem.

Zeleno gospodarstvo – nujna zaveza

podjetje trajnostni razvoj gospodarstvo | Foto: Thinkstock Foto: Thinkstock

Ali se slovenska podjetja dovolj intenzivno obračajo k zelenemu poslovanju?

Markič: V času nenehnih sprememb je na področju gospodarstva, družbe in naravnega okolja nujna preobrazba v pametno, trajnostno in vključujočo družbo. V Sloveniji imamo dobro podlago za vključevanje v regionalne ter globalne procese, saj je trajnostni razvoj uradna regionalna in globalna strateška usmeritev ter priložnost za krepitev kakovosti dela in življenja ljudi.

Kaj so prvi koraki, ki jih mora podjetje storiti, ko se zaveže k trajnostnemu razvoju?

Najpomembnejši dejavnik za uspešno podjetje je zmožnost prilagajanja na nenehne spremembe v njegovem okolju in preoblikovanje teh sprememb v njihovo konkurenčno prednost. Za dolgoročno uspešnost podjetja je aktivno inoviranje proizvodov in procesov pomembnejše kot zniževanje stroškov. Uresničevanje sprememb na področju trajnostnega razvoja izboljšuje rast in dobičkonosnost podjetij.

Kaj je tisto, kar neko podjetje naredi trajnostno naravnano?

Za podjetja in druge ustanove naj bi se vedno bolj uveljavljala konkretizirana načela družbene odgovornosti, ki obsegajo odgovornost, preglednost delovanja, etičnega delovanja, upoštevanje interesov udeležencev, zakonitost dela, mednarodne norme obnašanja in človekove pravice. V jedru ključnih področij družbene odgovornosti podjetij in drugih ustanov naj bi bilo njihovo skrbno lastniško upravljanje z izrecnim upoštevanjem celovitosti in soodvisnosti.

Uspešnost pomeni delati prave stvari prav

Katera tuja uspešna velika podjetja bi označili kot izjemno trajnostno naravnana?

Uspešnost podjetja in druge organizacije je konstrukt, ki prihaja v ospredje zanimanja teoretikov, raziskovalcev in praktikov v zadnjih 35 letih ter ga je zelo težko enoznačno interpretirati. V upravnih in organizacijskih znanostih je najbolj uveljavljeno spoznanje, da je uspešnost delati prave stvari prav. Med velikimi in uspešnimi ter trajnostno naravnanimi tujimi podjetji je mogoče kot najbolj prepoznavne omeniti Adidas, BMW, Kesko in Loreal.

Od kod je prišla ideja, da je treba poslovanje določenega podjetja in gospodarstva na splošno uskladiti z okoljem? Od potrošnika ali ekotrgovcev?

Ideja o trajnostnem razvoju ter družbena odgovornost organizacij je skupni imenovalec naravoslovnih, družboslovnih in humanističnih strok. V ospredje zanimanja svetovne javnosti je prišla leta 1977.

Kako lahko trajnostno naravnano podjetje preživi v komercialno krutem gospodarskem okolju, kjer množična proizvodnja laže streže zahtevnim potrošnikom?

Možnosti za preživetje trajnostno naravnanega podjetja so v upoštevanju interesov udeležencev, predvsem pa načrtovanje, opravljanje in kontroliranje dejavnosti, ki bo družbeno in okoljsko sprejemljiva. V dolgo obstoječih naravnanih podjetjih bosta konstruktivno razmerje z družbo in naravnim okoljem ter sposobnost lastne rasti in razvoja ključni sestavini za preživetje.

S spreminjanjem vrednot se vse bolj uveljavlja zanimanje potrošnikov za trajnostno naravnane izdelke

študij predavanje fakulteta | Foto: Thinkstock Foto: Thinkstock

Kako bi ocenili potrošnika, ki se zanima za trajnostne izdelke in rešitve?

Potrošnik naj bi bil najpomembnejši in ključni udeleženec vseh procesov v podjetjih in drugih ustanovah in tisti, ki odloča o sprejetju ali zavrnitvi izdelka, storitve in procesa. Najvišja oblika razvitosti družbe bo družba, v kateri bo imel informiran potrošnik prevladujočo vlogo. S spreminjanjem vrednot v 21. stoletju se zanimanje potrošnikov za trajnostno naravnane izdelke, storitve in procese vse bolj uveljavlja.

Ali smo Slovenci na dobri poti, da namesto industrijskih izdelkov raje kupujemo izdelke trajnostnega značaja?

Pri kupovanju izdelkov, storitev ali procesov je prevladujoči dejavnik slovenskih kupcev najbrž še vedno njegova prodajna cena in poprodajne storitve, a to ne velja in ni mogoče posplošiti za vse. Ko kot uporabniki kupujemo izdelke, storitve ali procese, imamo vedno bolj v mislih tudi njegove trajnostne vidike, na primer čim manjša poraba energije, tehnična in informacijska varnost, spoštovanje zasebnosti ter možnosti za odstranitev po njihovi uporabi.

Magistrski študij Managementa trajnostnega razvoja naj bi bil namenjen vsem, ki verjamejo, da je z znanjem in ustreznimi vrednotami mogoče pozitivno spremeniti okolje. Ali lahko opišete profil vašega študenta?

Študent magistrskega študijskega programa Management trajnostnega razvoja bo dobil vrednote, znanje in veščine, ki mu bodo omogočali, da bo postal aktivni usmerjevalce trajnostnega razvoja in družbeno odgovornega ravnanja v podjetjih in drugih ustanovah. Je zelo motivirana osebnost, ki naj bi si med študijem in poznejšim delom prizadeval za kar najbolj celovit pristop k razreševanju gospodarskih, družbenih in okoljskih izzivov.

Povezujemo znanja za uspeh

Fakulteta za management Univerze na Primorskem za študijsko leto 2016/2017 razpisuje šest magistrskih študijskih programov: Management, Ekonomija in finance, Management trajnostnega razvoja, Pravo za management, Inoviranje in podjetništvo in Politologija.

Študij je brezplačen za vse, ki še nimajo (prejšnje) univerzitetne izobrazbe. Prilagojen je študentom, ki so že zaposleni – predavanja in vaje potekajo v popoldanskem času –, in je namenjen ambicioznim posameznikom, ki si želijo s pravim znanjem in uspešnim vodenjem prispevati k rasti gospodarstva ter se ne bojijo mednarodne konkurence.

Na podiplomskih študijskih programih je še nekaj prostih mest. Drugi prijavni rok poteka do 15. septembra 2016.

Vabljeni na Fakulteto za management po nova znanja!