Petek,
26. 8. 2011,
16.22

Osveženo pred

7 let, 9 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Natisni članek

kmetijstvo

Petek, 26. 8. 2011, 16.22

7 let, 9 mesecev

Slovensko kmetijstvo: rahel porast samooskrbe

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je izdalo poročilo o stanju kmetijstva, živilstva in gozdarstva v letu 2010, ki temelji na podatkih, ki so bili na voljo do 31. maja letos.

Nezadovoljive strukturne spremembe V poročilu so avtorji zapisali, da s strukturnimi spremembami v kmetijstvu ne moremo biti zadovoljni. Tako se povprečna površina kmetijske zemlje že od leta 2003 bistveno ne spreminja (leta 2003 6,3 hektarja, 2010 pa 6,4 hektarja). Nekoliko boljši rezultat beleži živinoreja – povprečno število živali na gospodarstvo se dokaj enakomerno povečuje (predvsem v razredih nad 30 glav živine). Menijo, da proces koncentracije poteka prepočasi, zaradi česar ne pričakujejo večje spremembe v produktivnosti kmetijstva. Manj prašičev ter več perutnine in govedi Obseg proizvodnje se je leta 2010 v primerjavi s predhodnim letom zaradi nadpovprečne letine povečal za en odstotek, površina uporabljene kmetijske zemlje pa se je znova zmanjšala. Živinoreja je beležila manj prašičereje ter več perutninarstva in govedoreje, zmanjšala pa se je količina namolzenega mleka. Zabeležili so tudi padec prirasta drobnice, zlasti koz. Proizvodnja jajc je ostala na skoraj enaki ravni. Samooskrba se nekoliko popravlja Stopnja samooskrbe Slovenije, ki kaže, koliko domača proizvodnja pokriva domačo porabo, se je v letu 2010 popravila pri pšenici, rži, ječmenu, krompirju in večini živalskih proizvodov, žal pa tega ni mogoče trditi za zelenjavo in prašičje meso. Stopnja samooskrbe s pšenico je narasla skoraj na polovico, krompirja pa na 63 odstotkov.

Cene kmetijskih proizvodov naraščajo

Po treh letih hitre rasti je leto 2009 zaznamoval močan padec cen kmetijskih proizvodov in jih vrnil na raven iz leta 2005. Vendar pa so cene leta 2010 v primerjavi z letom poprej povprečno narasle za 2,1 odstotka, najbolj cena žita (za več kot tretjino), oljnic, krompirja in zelenjadnic, padla pa je hmelju. Cena se je zvišala tudi mleku, ki pa je zaradi padca v letu 2009 (za več kot 20 odstotkov) ostala pod povprečjem zadnjega petletnega obdobja, in jajcem.

Povečan dohodek kmetijstva Ekonomski rezultati so se zaradi večje proizvodnje in dviga odkupnih cen po dveh letih poslabševanja nekoliko izboljšali – faktorski dohodek kmetijstva se je po začasnih podatkih povečal za pet odstotkov, predvsem zaradi večje proizvodnje rastlinskih pridelkov (z izjemo hmeljarstva in vinogradništva).

Koliko je dala država? Na področju subvencij, ki jih država daje kmetijstvu, so se te leta 2010 v primerjavi z letom prej zmanjšale za 12 odstotkov, delež sofinanciranja s strani EU pa je ostal enak. Manj sredstev so izplačali za neposredna plačila proizvajalcem in ukrepe zniževanja stroškov (zavarovanje), precej več pa za odškodnine in druge specifične podpore kmetijskim gospodarstvom. Precej so narasla tudi izplačila za spodbujanje razvoja podeželskih območij – med novimi ukrepi sta dodatno plačilo za mleko za gorskovišinske in strme kmetije (vezano na kvote za mleko) in podpora za ohranitev živinoreje na kmetijskih gospodarstvih s travinjem.

Slovenija ostaja neto uvoznica

Skupna menjava agroživilskih proizvodov se je povečala za tri odstotke. Izvoz se je povečal, uvoz pa ostal na ravni predhodnega leta. Vendar Slovenija ostaja neto uvoznica za večino proizvodov, presežek so namreč zabeležili le pri živih živalih, izdelkih iz mesa ter pri oljnih semenih in plodovih. Nekoliko manjši primanjkljaj kot v letu 2009 so beležili pri mleku, mlečnih izdelkih, žitu in krmi, medtem ko se je pri mesu, sadju in vrtninah povečal.

Slovenija je večino blagovne menjave tako kot v letih prej opravila z državami članicami EU. Z državami nekdanje Jugoslavije je bilanca menjave ostala pozitivna, a je bila precej slabša kot v letu 2009.

Največ izgube v pivovarstvu Kot sporočajo v poročilu, je finančno-gospodarska kriza, ki je močno zaznamovala leto 2009, na živilskopredelovalno industrijo imela manjši vpliv v letu 2010: kljub slabšim trendom v obsegu proizvodnje je neto dobiček znašal 7,7 milijona evrov (leta 2009 pa izguba za 7,7, milijona evrov), kar je bila večinoma posledica zmanjšanja izgube v proizvodnji pijač. Največjo izgubo je ustvarilo pivovarstvo, kar je povezano s procesi neuspešne lastniške konsolidacije, ki so ogrozili tudi obstoj vpletenih gospodarskih družb.

Nič novega pri gozdovih Leta 2010 je bil posek v slovenskih gozdovih na enaki ravni kot leto poprej (3.374.137 kubičnih metrov) in je dosegel 63 odstotkov možnega poseka. Še vedno ostaja težava pri zasebnih gozdovih, ki jih zaznamujeta razdrobljenost posesti in neekonomično pridobivanje tanjših sortimentov. Večjih naravnih ujm, ki bi poškodovale gozdove, v letu 2010 ni bilo.Pri izvozu lesa Slovenija ostaja neto izvoznica okroglega oziroma nepredelanega lesa, glavni smeri izvoza sta Avstrija (večinoma hlodovina, les za celulozo in plošče iglavcev) in Italija (les slabše kakovosti listavcev).