Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Volitve 2026
David Kos

Torek,
3. 2. 2026,
18.17

Osveženo pred

1 mesec

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,71

Natisni članek

Natisni članek

kmetijstvo Aleš Kuhar govedina meso

Torek, 3. 2. 2026, 18.17

1 mesec

V Sloveniji vse dražje meso, kljub temu ga Avstrijci kupujejo pri nas

David Kos

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,71
Goveje meso | Foto Guliverimage

Foto: Guliverimage

Cene mesa v Evropi strmo rastejo, Slovenija pri tem ni izjema. Goveje meso se je v lanskem letu v Sloveniji podražilo za 18 odstotkov. Kljub temu ostaja meso v Sloveniji cenejše kot v Avstriji, zaradi česar številni avstrijski kupci prihajajo v naše obmejne trgovine. Strokovnjaki opozarjajo, da visokih cen ne bo kmalu konec. Manjša reja govedi, dražji energenti, krma in delo ter rekordno visoki stroški predelave ustvarjajo pritisk, ki ga trgovci ne morejo ublažiti. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar opozarja, da pričakovanj o padanju cen mesa ne gre gojiti, saj so zahteve pri pridelavi hrane vse večje. Trendi kažejo, da bo meso tudi v prihodnje vse dražja dobrina.

Po podatkih analize portala Euronews o prehranski inflaciji v Evropi se je hrana v EU v letu 2025 podražila za 2,8 odstotka. Najbolj, za 6,7 odstotka je poskočila v Romuniji, v Sloveniji za 4,7 odstotka, na Cipru podražitev ni bilo, v Švici pa so se cene celo malenkost znižale.

Podražitve so nekatere živilske izdelke prizadele bistveno bolj kot druge. Najbolj so bili v EU na udaru čokoladni izdelki (17,9 odstotka), zamrznjeno sadje (13 odstotkov), med izdelki z največjim skokom cen je bilo tudi meso. Goveje in telečje meso sta v EU zabeležili desetodstotno rast cen, kar jo uvršča med proizvode z najvišjo inflacijo v EU.

Več razlogov za podražitve mesa

Agrarni inštituti po Evropi po navedbah portala meatmanagement.com poročajo o zmanjšani živinorejski proizvodnji, kar vpliva na celotno verigo. V Veliki Britaniji in širše je bilo na primer napovedano zmanjšanje proizvodnje govejega mesa za pet odstotkov, kar povečuje pritisk na evropski trg.

Dvig cen energije, krme in delovne sile pomembno vpliva na končno ceno mesa. V številnih državah so stroški kmetij in živilskih obratov dosegli rekordne ravni.

Pri posameznih vrstah mesa, predvsem svinjini, je evropska odvisnost od uvoza še večja. Podobne trende opazimo tudi v Sloveniji, kjer smo pri svinjini manj kot 40‑odstotno samooskrbni.

Tudi agrarni ekonomist Aleš Kuhar pojasnjuje, da število rejenih govedi v Evropi nadpovprečno upada. To se dogaja tudi zaradi vse višjih stroškov, manjše število kmetij, ki se ukvarja z rejo govedi in se odraža v manjši ponudbi in povzroča močne pritiske na odkupne cene živih živali, ki se nato prenašajo tudi na končne izdelke iz govedine v maloprodaji. "Če k temu dodamo še višje stroške mesnopredelovalne industrije, ki je energetsko zahtevna panoga, so podražitve mesa neizogibne," opozarja Kuhar.

V Sloveniji še vedno ceneje kot v Avstriji

Tudi slovenski kupci so v zadnjih dveh letih občutili opazno podražitev mesa. Goveje in telečje meso sta se v lanskem letu podražili za 18 odstotkov, kar je četrta najvišja podražitev med evropskimi državami in za osem odstotnih točk večja od povprečja EU. Bolj se je govedina podražila le še na Nizozemskem, na Hrvaškem in v Latviji.

"Če pri pridelavi hrane pričakujemo čedalje več, kot so varovanje okolja, spoštovanje pravic delavcev in poštene odkupne cene za kmete, v trgovinah ne moremo pričakovati nižjih maloprodajnih cen," opozarja Aleš Kuhar. | Foto: STA "Če pri pridelavi hrane pričakujemo čedalje več, kot so varovanje okolja, spoštovanje pravic delavcev in poštene odkupne cene za kmete, v trgovinah ne moremo pričakovati nižjih maloprodajnih cen," opozarja Aleš Kuhar. Foto: STA Vendar pa Slovenija v evropskem kontekstu še vedno velja za državo s podpovprečno dragim mesom. Drobnoprodajne cene mesa so pri nas okoli pet odstotkov nižje od povprečja EU, medtem ko je v Avstriji meso za okoli petino dražje od evropskega povprečja. To povzroča, da Avstrijci prihajajo po nakupe v slovenske obmejne trgovine. Po navedbah časnika Večer se celo dogaja, da ob koncih tedna določenih mesnih izdelkov zmanjka.

Kuhar si ne upa napovedovati prihodnjega trenda, a v nižanje cen mesa ne verjame. "Če pri pridelavi hrane pričakujemo čedalje več, kot so varovanje okolja, spoštovanje pravic delavcev in poštene odkupne cene za kmete, v trgovinah ne moremo pričakovati nižjih maloprodajnih cen," opozarja agrarni ekonomist.

Poudarja, da se v Evropi dražijo tudi alternative mesu iz rastlinskih virov, saj nima ponudbe za vegane. "Gre za zelo kompleksna vprašanja," pravi Kuhar.

Razmer po njegovih navedbah ne more veliko spremeniti niti prostotrgovinski sporazum med EU in južnoameriškim blokom Mercosur, ki se mu sicer zdi nepotreben. Gre namreč za relativno majhne vnaprej določene količine, ki na trgu ne bodo imele vpliva na znižanje odkupnih cen mesa. Ne pričakuje niti negativnih posledic na evropsko kmetijstvo. "Nespametno strašenje je odveč," še sklene Kuhar.

Ne spreglejte