Slovenski zobozdravniki kljub konkurenci z juga znova rekordno

V Sloveniji je bilo lani na novo ustanovljenih 75 zobozdravstvenih ordinacij, kar je četrtina več kot leto prej. Samo v prvih petih mesecih letošnjega leta je začelo delovati 25 novih, skupno število se je tako povzpelo na 987. Najboljših 25 je skupaj ustvarilo dobrih 16 milijonov evrov prihodkov (deset odstotkov več kot leta 2013) in 2,3 milijona evrov dobička (20 odstotkov več kot leta 2013).

Tretjina jih posluje v Osrednjeslovenski regiji, kjer so cene najvišje. 140 zobozdravstvenih ordinacij je v Podravju, 106 v Savinjski regiji, 99 na Gorenjskem. Najmanj aktivnih podjetij, le devet, je v Primorsko-notranjski regiji.

Štiri zobozdravstvene ordinacije z več kot milijon evrov prihodkov Po podatkih poslovnega imenika bizi.si se lahko z največ prihodki v lanskem letu pohvali kranjski Implantološki center. Podjetje z desetimi zaposlenimi ponuja storitve implantologije, oralne kirurgije, splošnega in estetskega zobozdravstva, ustne higiene in diagnostike ter rentgensko slikanje. Ob 2,6 odstotka večjih prihodkih, leto so končali z 1,1 milijona evrov prihodkov, so imeli 160 tisočakov dobička.

Le 12 tisočakov manj prihodkov je imel ljubljanski zobozdravstveni center Babit s 15 zaposlenimi. Prihodki so se jim lani zmanjšali za 16 odstotkov, dobiček za skoraj 40 odstotkov. Ta je znašal 120 tisočakov.

Več kot milijon evrov prihodkov so imeli lani tudi v novomeškem zdravstvenem centru Pušnik-Novljan, kjer poleg zobozdravstvenih storitev opravljajo tudi okulistične preglede in očesne operacije. Kljub 3,6 odstotka manj prihodkov so imeli 186 tisoč evrov dobička.

Dober milijon evrov prihodkov so ustvarili še v ljubljanskem podjetju Ustna medicina. V začetku leta 2013 ustanovljena ordinacija je lani prihodke zvišala za več kot 160 odstotkov, na dober milijon evrov. Dobiček je s 24 tisoč evrov narasel na 113 tisočakov.

Radovljiški zobozdravstveni center z največjim dobičkom Rekorder po lanskem dobičku je sicer zobozdravstveni center Tomaž Rotar iz Radovljice, ki ima tako koncesijsko kot samoplačniško zobozdravstveno ordinacijo. Ob 908 tisoč evrih prihodkov je ustvaril 374 tisočakov dobička. Večina pacientov je domačih, dobra desetina jih prihaja iz Avstrije, kjer so cene višje od 30 do 50 odstotkov.

Zobozdravnik in lastnik centra Tomaž Rotar nam je pojasnil, da je treba strogo ločiti med samoplačniškimi ambulantami in ambulantami s koncesijo. Zdravnik s koncesijo namreč ne nastopa na trgu, čeprav je zasebnik. Kot pravi, koncesionarske ambulante niti po logiki poslovanja niti po konkurenčnosti ne vstopajo v samoplačniški sistem.

Koncesionarski trg nekonkurenčen, pacienti pa zbegani Vse več zobozdravnikov s samoplačniškimi ambulantami na trgu pomeni tudi večjo konkurenco. A to še zdaleč ne velja za koncesionarske ambulante. "Sistem na koncesionarskem trgu je namreč popolnoma nekonkurenčen in slepo zavaja paciente. Koncesionar ima možnost zaračunavanja različnih doplačil za materiale, katerih vrednosti zavod za zdravstveno zavarovanje ne določa. In tu se sistem podre, ker gre za mešanje zasebnih in koncesionarskih storitev, pacienti pa so vse bolj zbegani," pojasnjuje Rotar.

Cene pri koncesionarjih za enako storitev in material tudi do petkrat višje Tako se v praksi dogaja, da je doplačilo za popolnoma enako storitev in material pri različnih zobozdravnikih s koncesijo tudi do petkrat višje. Za belo plombo, narejeno iz popolnoma enakega materiala, boste tako ponekod doplačali 25, drugod pa 80 evrov. Nekateri koncesionarji zaračunavajo celo storitve, ki jih sploh ne bi smeli, pravi Rotar.

Rotar razlog za vse več zasebnih zobozdravstvenih ambulant pripisuje slabo plačanim zobozdravnikom v javnem sektorju, ki lahko v zasebni praksi zaslužijo bistveno več.

Hrvaški zobozdravniki odžirajo delo slovenskim samoplačniškim ambulantam Rotar še pravi, da vse večja konkurenca zobozdravstvenih ordinacij pri naših južnih sosedah precej vpliva na poslovanje samoplačniških ambulant v Sloveniji. "Ocenjujem, da nam hrvaška konkurenca pobere 60 odstotkov samoplačniškega trga, vsaj kar zadeva večje posege. Če so bile hrvaške storitve še pred petimi leti cenejše, pa danes ni več tako. Kakovost materialov in dela je danes enaka slovenski, cene pa tudi. Pričakujem, da se bo zaradi tega trend znova začel obračati nam v prid," napoveduje Rotar.

V zadnjih treh letih stečajev ni bilo Nobena zobozdravstvena ordinacija v zadnjih treh letih ni končala v stečaju, prav tako ne v prisilni poravnavi. Povprečen prihodek 25 najboljših zobozdravstvenih centrov v državi je lani znašal 655 tisočakov, povprečen dobiček pa 95 tisoč evrov. V povprečju so prihodke povečali za 16 odstotkov.

Med zobozdravniki in delavci dentalne medicine je najbolj priljubljena organizacijska oblika registrirani zdravstveni delavec, zanjo se je odločila več kot polovica subjektov (479), sledijo družbe z omejeno odgovornostjo (347), samostojni podjetniki (114) in zavodi (43). Po en zobozdravnik oziroma delavec v dentalni medicini se je odločil za organizacijsko obliko družbe z neomejeno odgovornostjo, javnega zavoda, komanditne družbe in zadruge.