Slovenija med 20 najboljšimi državami sveta

V večini naprednih gospodarstev in tudi nastajajočih na politično polarizacijo in propadanje socialne enotnosti vplivata počasen napredek življenjskega standarda in vedno večja neenakost med različnimi skupinami prebivalcev. To je vodilo k nastajanju svetovnega soglasja o potrebah po bolj vključujočem in trajnostnem modelu gospodarske rasti in razvoja, ki se zavzema za visok življenjski standard za vse.

Da bi pripomogli k odpravljanju razlik, svetovni gospodarski forum (WEF) oblikuje vsakoletno poročilo o vključujoči ekonomski rasti in razvoju. Poročilo prikaže gospodarsko razvitost 103 držav, ob tem pa se ne omejuje le na rast BDP. Ta namreč ne pokriva vseh vidikov državne ekonomije, ki lahko vodijo v uspeh ali propad. BDP na primer ne pokriva življenjskega standarda. Zanašanje le na vrednost BDP po poročilu WEF napaja kratkovidnost in povečuje neenakost.

Končno oceno poročila o indeksu IDI vključujoče gospodarske razvitosti sestavljajo tri skupine kazalnikov: rast in razvitost, vključenost in medgeneracijska solidarnost. Poročilo ugotavlja, da se je BDP v državah z napredno ekonomijo med letoma 2012 in 2016 povečal v povprečju za 5,3 odstotka. V enakem časovnem obdobju je vključenost zrasla za 0,01 indeksne točke in medgeneracijska solidarnost za 0,66 odstotka.

Na vrhu lestvice evropske države

Pet najvišjih mest na WEF-lestvici vključujoče gospodarske razvitosti zavzema pet manjših evropskih državic. Med najboljših deset držav sta se uvrstili le dve neevropski državi: Avstralija in Nova Zelandija. Najboljša je Norveška, katere gospodarstvo je prvo po rasti in razvitosti, drugo po vključenosti in najboljše tudi po medgeneracijski solidarnosti.

Slovenija v skupini naprednih gospodarstev, a nazaduje

Slovenija je v skupini držav z napredno ekonomijo, kjer med 30. državami po indeksu IDI zaseda 20. mesto. Slovenija je 25. po rasti in razvitosti, 10. po vključenosti in 18. po medgeneracijski solidarnosti. Upoštevajoč trajnostno razvitost gospodarstva, je Slovenija bolj razvita od gospodarskih velesil (velesil po BDP) Velike Britanije, ZDA in Japonske.

V zadnjih petih letih se je indeks IDI Slovenije znižal za šest odstotkov, najbolj zaradi povečevanja razlik v prihodkih in rasti javne zadolženosti. Glede na posamezne skupine kazalnikov je v zadnjih petih letih Slovenija izgubila 1,5 odstotka ocene v skupini rast in razvitost, dobrih sedem odstotkov v skupini vključenost in 8,6 odstotka v skupini medgeneracijska vključenost.

Za dobro prihodnih generacij

Poročilo navaja, da IDI-indeks vključene gospodarske razvitosti prikaže veliko čistejšo sliko uspešnosti državnega gospodarstva. Rast je podprta z enakomerno porazdelitvijo prihodkov, ki so ustvarjeni na bolj trajen način. To pomeni način, ki prihodnjih generacij ne obremenjuje z goro dolga.

V poročilu opozarjajo, da ekonomije pred vključenostjo in trajnostjo dajejo preveč poudarka kratkoročni gospodarski rasti. Usmeritev je taka kljub vedno večjim skrbem zaradi socialne neenakosti.