Slovenija leto končala z 1,8 milijarde evrov primanjkljaja

V zadnjem četrtletju lanskega leta je znašal 721,5 milijona evrov in se je glede na prejšnje četrtletje povečal predvsem zaradi kapitalskih transferjev finančnim družbam ter tujini v skupni vrednosti 608 milijonov evrov.

Primanjkljaj je zvišala dokapitalizacija dveh bank v decembru - Banke Celje ter Abanke - v skupni višini 352 milijonov evrov. Slovenija je poleg tega konec leta sprejela akcijski načrt za izplačila varčevalcem LB na Hrvaškem in v BiH, vreden 257 milijonov evrov.

Brez stroškov krize in enkratnih transakcij bi primanjkljaj znašal 3,3 odstotka BDP, je izračunal državni statistični urad (Surs).

Slovenija marca na mesečni ravni z inflacijo, na letni spet z deflacijo Slovenija je marca na mesečni ravni zabeležila 0,9-odstotno inflacijo, na letni ravni pa so se cene življenjskih potrebščin znižale za 0,3 odstotka. Deflacija na letni ravni vztraja že tretji mesec zapored in je predvsem posledica nižjih cen naftnih derivatov, oblačil in obutve.

Povprečna 12-mesečna rast cen je bila marca ničelna, potem ko je bila v enakem obdobju leto prej 1,3-odstotna.

Nefinančne družbe so lani ustvarile presežek že četrto leto zapored Celotno slovensko gospodarstvo je v zadnjem četrtletju lanskega leta ustvarilo 418,4 milijona evrov presežka, v celotnem letu pa kar 2,1 milijarde evrov, kar je 23,8 odstotka več kot leta 2013.

Izvoz blaga in storitev se je povečal tudi v tem četrtletju in stopnja rasti je bila v primerjavi s prejšnjim četrtletjem 1,1-odstotna. Stopnja rasti uvoza blaga in storitev je bila tokrat višja (2,8-odstotna), zato se je zmanjšal saldo blaga in storitev na 769 milijonov evrov.

Presežek na računu tujine se je v celotnem letu v primerjavi s prejšnjim letom znova krepko povečal. Nanj je vplivala predvsem vrednost salda blaga in storitev, ki je zaradi bistveno višje rasti izvoza blaga in storitev od rasti uvoza blaga in storitev narasel kar za slabih 40 odstotkov.