"Ko gre za kakovost, se lahko kosamo z Američani. Nič manj ne znamo, le težave imamo različne," meni Anja Renko, ki spoznava chicaško startup okolje. Kaj se lahko tam naučijo slovenski startupi?
Anja Renko je vodja blagovne znamke aplikacij za otroke Toonia. Petčlanska slovenska ekipa ustvarja aplikacije, ki spodbujajo otrokovo domišljijo, mišljenje in motorične sposobnosti. Zbrali so že skoraj dva milijona prenosov aplikacij.
Majhna ekipa (petih članov) ustvarja vse bolj priljubljene aplikacije, ki spodbujajo otrokovo domišljijo, ustvarjalnost, mišljenje in motorične sposobnosti. Zbrali so že več kot 1,6 milijona prenosov svojih aplikacij. Večina njihovih uporabnikov prihaja iz Združenih držav Amerike, da bi še bolje spoznala ameriški trg, pa se je Anja Renko prijavila na program 4-tedenske mednarodne podjetniške izmenjave, ki jo organizira neprofitna organizacija World Chicago. Trenutno v Chicagu od blizu spremlja delo enega od tehnoloških startupov, spoznava tamkajšnje podjetniško okolje in način dela.
O podjetniški izmenjavi, ki jo je pripeljala v Chicago
Mednarodne izmenjave organizira chicaška neprofitna organizacija World Chicago, njihova podpornica pa je tudi država. Namenjene so različnim ciljnim skupinam – od najstnikov do zaposlenih –, ki pridejo v Chicago za nekaj dni ali nekaj tednov, tu običajno živijo pri prostovoljcih (družinah) in v različnih podjetjih spoznavajo področja, ki jih zanimajo.
Pri naši izmenjavi je poudarek na področju tehnologije in izobraževanja. Iskali so zaposlene, uspešne posameznike, stare med 25 in 40 let, ki jih zanimata sodelovanje in izmenjava praktičnih izkušenj z ameriškimi podjetniki. Izbrali so deset posameznikov iz Slovenije, Hrvaške in BiH, ki delamo tako v zasebnem kot javnem sektorju. Program se bo nadaljeval tudi v prihodnje, nova skupina pride sem že jeseni.
O chicaškem startupu Georama, kjer gostuje
Georama je tri leta star startup, ki ustvarja virtualno videoplatformo za žive prenose profesionalnih izletov oziroma ogledov. Primer: univerze imajo informativne dneve, na katerih si študenti ogledajo kampuse, ker pa bi bil za tuje študente tak obisk predrag, jim univerza prek Georame ponudi virtualni ogled. Ta je interaktiven, zato lahko gledalec vodniku naroči, kaj naj mu pokaže. Georama se zanaša predvsem na tehnološke prednosti svojega produkta. Uporabljajo go pro kamero in svoj softver, ki mobilni signal dobiva iz različnih oddajnikov, zato je njihov videoprenos stabilen in visoko kakovosten.
O tehnološkem pospeševalniku 1871, katerega del je Georama
1871 je podjetniški pospeševalnik in coworking prostor v Merchandise Martu, zgradbi, ki je pred izgradnjo Pentagona veljala za največjo v ZDA. Ob coworking pisarnah so tam tudi zasebne pisarne različnih investitorjev in univerz. Torej: kombinacija pravih ljudi iz posla na enem mestu.
Člani pospeševalnika se lahko udeležijo tudi govorilnih ur z različnimi mentorji in svetovalci, ki jim pomagajo pri razvoju produktov ali podjetij. Veliko je tudi dogodkov.
Zakaj se je prijavila na mednarodno izmenjavo?
Toonia je usmerjena na globalni trg, trenutno pa je večina naših uporabnikov iz ZDA. Čeprav lahko trg še kar dobro spoznamo na daljavo, sploh glede na to, da so naši produkti digitalni, vseeno pride prav, da ga lahko spoznamo tudi v živo.
Zanima nas tudi vstop na trg izobraževalnih aplikacij, ki jih otroci uporabljajo pri pouku v šolah, zato sem želela spoznati tudi to področje. Na splošno pa način, kako delajo podjetja v ZDA – kakšna je organizacija dela, kako imajo razdeljene naloge, kakšna je motivacija, kako imajo opremljene pisarne in podobno.
O vzporednicah med Toonio in Georamo
Oba startupa, Georamo in Toonio, zanima področje izobraževanja, torej vstop v šole na tak ali drugačen način. Zanimajo nas moderne, inovativne, digitalno usmerjene, tehnološko napredne šole.
Kaj bom prenesla v Toonio? Predvsem se učim, kako poteka vstop produkta na trg – katere sile usmerijo v to, kako se ga lotevajo, kaj je pri tem pomembno, kako se delata PR in marketing čez lužo in podobno.
Kako poteka delovni dan na izmenjavi?
Izmenjavo polovica udeležencev kombinira z delom v podjetjih doma. Tudi jaz. Vstanem zgodaj zjutraj, prvi dve ali tri ure posvetim Toonii. To pomeni klice prek Skypa, maile, testiranje. Nato grem v Georamo. Fantje začnejo delati okoli enajste ure, saj imajo razvojni oddelek v Indiji in zaradi časovne razlike veliko delajo ponoči.
Sodelujem pri različnih aktivnostih in sestankih: pri PR-predstavitvi njihovega novega izdelka, bila sem tudi na sestanku pri Discovery Channel, predstavijo me različnim ljudem znotraj pospeševalnika. Hkrati raziskujem šole, ki bi bile lahko Toonijine potencialne stranke, in hodim na govorilne ure z mentorji. Po delu gremo na kakšen družabni dogodek, namenjen mreženju, ali pa obiščem preostale udeležence izmenjave na njihovih delovnih mestih.
Primerjava slovenskih in ameriških startupov
Ko gre za kakovost, se lahko kosamo z Američani. Nič manj ne znamo, le težave imamo različne. Američani so zelo samozadostni, kar je hkrati prednost in slabost. Prednost zato, ker imajo lahko povsem lokalen produkt, ki pa jim bo zaradi velikega trga prinašal dovolj dobička. Dobila sem občutek, da jih Evropa res ne zanima. Samozadostnost pa prinaša tudi slabosti. Razmišljajo lokalno, zato so takšni tudi njihovi produkti.
Veliko razmišljajo o denarju, investicijah. Tako se bolj kot s tem, kako bi postali dobičkonosni, ukvarjajo z iskanjem investitorjev in denarja na razpisih.
Kako razvita je chicaška startup skupnost?
Chicago morda ni prvo ameriško mesto, ki nam pride na misel, ko omenimo startupe. Imajo pa zgodovino, od tod izhaja eden od najuspešnejših startupov zadnjih let Groupon. Podjetniški inkubatorji in pospeševalniki imajo veliko podporo države.
Veliko tukajšnjih startupov je usmerjenih v področje zdravja, pomembno postaja tudi področje izobraževanja. Health startupi so trenutno vroča stvar, tu jih deluje okoli 70. Veliko je produktno in lokalno usmerjenih podjetniških idej. V Chicagu se veliko dogaja, je pa chicaško okolje v primerjavi s San Franciscom precej manj tehnološko razvito.
Kako se razlikujemo po načinu dela?
Način dela je v Sloveniji in ZDA precej podoben. Opažam pa, da tu ne dajo veliko na kakovostno delovno okolje – oken ni, stoli so nekakovostni, oprema minimalna. Zanje je pomembno to, da imaš računalnik, z njim lahko delaš kjerkoli. V takšnih razmerah delajo tudi svetovalci in investitorji. V pisarnah so vse dneve, ne morem pa presoditi, koliko v resnici delajo.