Ponedeljek, 3. 7. 2023, 18.40
1 leto, 4 mesece
Skladišča plina v Evropi so polna #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,23
Zemeljski plin in žito sta dve surovini, katerih cena se je zaradi vojne v Ukrajini precej dvignila. Vsa Evropa je pred začetkom lanske zime trepetala, kaj bo z dobavo plina, ali nas bo celo zeblo. Prav zemeljskega plina imamo v Evropi zdaj očitno dovolj in še preveč. To so ugotovili v raziskovalnem centru za energetsko politiko na ameriški univerzi Columbia, zato naj bi bilo treba najti dodatna skladišča. Med drugim naj bi plin skladiščili tudi v Ukrajini. Prav tam imajo presežek žita, predvsem pšenice. Ta preplavlja evropske trge, tudi našega. Slovenski kmetje je bodo zaradi neugodnega vremena letos pridelali za približno 30 odstotkov manj kot prejšnja leta.
Zemeljski plin in žita, predvsem pšenica, so nam zaradi vojne v Ukrajini povzročali največ skrbi. Kot je videti, pa imamo teh dveh surovin trenutno dovolj, če ne celo preveč. Plina naj bi bilo celo toliko, da evropske države ne vedo, kje ga skladiščiti.
"Težko rečem, da ga imamo preveč. Naj bi ga bilo dovolj, tako zagotavljajo tudi energetiki. Če ne bo izrednih dogodkov, potem naj ne bi bilo pomanjkanja in cenovnih šokov, kot smo jih bili vajeni v preteklosti," pojasnjuje Željko Vukelič z naravoslovnotehniške fakultete, oddelka za rudarstvo.
To so ugotovili na eni izmed ameriških univerz. Dobra novica je, da nam to vsaj začasno zagotavlja stabilnost, dodaja Vukelič, strokovnjak za geotehnologijo in rudarstvo.
Znana strategija proizvajalk nafte in plina
Za tem pa stoji že dobro znana strategija proizvajalk nafte in plina. "Države proizvajalke nafte velikokrat špekulirajo. Enkrat povečujejo, drugič zmanjšujejo proizvodnjo in s tem vplivajo na trg cene nafte in pline. Tako da ne gre za nič posebnega," dodaja Vukelič.
Med potencialnimi lokacijami skladišč plina naj bi bila tudi Ukrajina, kjer že skoraj leto in pol divja vojna, zaradi katere se je Evropa v prvi vrsti sploh znašla v krizi zaradi plina. Se pa v Ukrajini spopadajo tudi s presežki pšenice, ki zdaj po različnih kanalih prihaja v Slovenijo.
Medved: Kakovost pšenice iz Ukrajine je vprašljiva
"Črnomorske luke so zaprte in izvoz ni mogoč. Pšenice ne morejo izvažati v azijske in afriške države. Koridor je bil vzpostavljen prek Evrope, vendar ne gre prek evropske povezave, temveč ostaja v evropskih državah. Ne sledimo pšenici, treba bi bilo vzpostaviti nadzor, da bi vedeli, čigava je in pod kakšnimi pogoji je bila pridelana, da ne bi zamajala slovenskega trga," opozarja Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije.
Zaradi slabih pogojev skladiščenja in vprašljive pridelave je kakovost te pšenice vprašljiva, razlaga Medved. "V danem trenutku prihaja na slovenski trg kar nekaj moke iz Ukrajine. Videli smo nekaj ponudb, ki so zastrašujoče nizke. Skrbi nas, kaj bo. Pekarne in preostali proizvajalci se na ta način oskrbujejo, vendar je potem ta kruh še vedno s slovenskim podpisom," pojasni Medved.
To je po eni strani posledica tudi slabše letine pšenice pri nas. Zaradi neugodnega vremena bodo slovenski kmetje letos pridelali za približno 30 odstotkov manj pšenice, ki bo tudi slabše kakovosti.
"Skrbi nas tudi, da je ogromno mlinov kupilo kar nekaj ukrajinske pšenice. Bojimo se, da se slovenska pšenica, ki je bo veliko manj, ne bo mogla odkupiti in uporabiti za slovensko predelavo," opozarja Medved.
To v praksi pomeni, da bo šla naša pšenica naprej v preostale evropske države, ki jo bodo odkupile od naših kmetov. K nam pa prihajata cenejši in potencialno manj kakovostni pšenica in moka iz Ukrajine. Da bi zaščitili slovenske pridelovalce, so zato v Sindikatu kmetov Slovenije na ministrstvo za kmetijstvo že naslovili poziv, naj pristojni vendarle preverijo, ali sta ponujeni pšenica in moka iz Ukrajine skladni z evropskimi standardi.
