Petek, 22. 11. 2013, 15.24
7 let, 9 mesecev
Selitev Gospodarskega razstavišča ni v predalu, ampak je zaklenjena v sefu
Tako figurativno razmišlja mag. Iztok Bricl, direktor Gospodarskega razstavišča v Ljubljani, enega izmed treh večjih slovenskih sejmarjev.
Kakšen je še interes razstavljavcev, da nastopajo na sejmih? V teh kriznih časih težko zadržujemo obstoječe razstavljavce, za nastop na sejmu se odločajo premišljeno, gledajo na vsak evro, saj je tak nastop lahko povezan tudi z drugimi stroški, kot so stroški oglaševanja itn.
Ali opažate tudi upad števila razstavljavcev? Tega ne, je pa treba veliko več truda vložiti v dogovor z razstavljavci. Včasih smo razpisali kakšen sejem in so se razstavljavci sami odzivali, zdaj pa je potrebnega veliko več dela v komerciali.
Ali ste morali znižati tudi ceno razstavnega prostora? Cen nismo zniževali, ker so zelo konkurenčne. Se nam pa pozna upad pri obisku, kar se je pokazalo tudi na našem zadnjem sejmu Ambient Ljubljana – sejem pohištva. Spreminja se tudi struktura obiskovalcev. Včasih so na sejme prihajale družine, zdaj pa morda le eden ali dva člana, za obisk se ljudje odločajo zelo selektivno.
Ali ste zaradi krize morda spremenili portfelj svojih sejmov, zmanjšali njihovo število? S krizo se spopadamo na dveh frontah. Kot že omenjeno, se moramo več ukvarjati z razstavljavci, da jih pridobimo na sejme, zaradi stagnacije sejemske dejavnosti na sploh pa smo se bolj posvetili zunajsejemski dejavnosti, pripravi kongresov, razstav. Števila sejmov pa nismo zmanjšali, celo povečali smo ga, in sicer za Ljubljanski obrtniški sejem (LOS), za prihodnje leto pa pripravljamo še dva nova sejma.
Kakšen avtosalon, ki je bil eden od najbolj obiskanih dogodkov, pa se v teh časih zdi kot znanstvena fantastika, mar ne? Niti ne. Imeli smo vrsto pogovorov z morebitnimi razstavljavci, težava je predvsem v tem, da nimajo interesa. Vsi veliki igralci na slovenskem trgu imajo svoje salone, kjer predstavljajo svoje novosti in avtomobile in nimajo interesa, da bi to postavljali še na Gospodarskem razstavišču.
Kakšne sejemske smernice pa opažate v tujini? V katero smer gre organizacija sejmov po svetu? Kako sledite tem praksam na GR? Mislim, da smo kar seznanjeni s smernicami. Smo člani dveh mednarodnih združenj sejmarjev, CEFA in UFI, in ugotavljamo, da je naš način dela zelo podoben ali pa enak temu, kar delajo drugi evropski ali pa svetovni sejmarji. V večini so vsa ta sejmišča v lasti mest. Imajo pa tuji sejmarji večje specializirane sejme, ki so povezani z ekonomijo obsega in številom prebivalcev na tistem območju.
Doba elektronskih komunikacij in interneta, veliki trgovski centri in podobno gotovo vplivajo na koncept organizacije klasičnih sejmov. Kje še imajo svojo dodano vrednost? Klasični sejmi morajo biti zelo dobro specializirani. Naš sejem Dom, sejem graditeljstva, je najbolj obiskan specializirani sejem v Sloveniji. Na njem se predstavlja več kot 600 razstavljavcev, obiskovalcev pa je med 50 in 60 tisoč. Podobno specializiran sejem je tudi Ambient Ljubljana. Pomembno je, da so sejmi zasnovani tako, da niso neka "svaštarnica", ampak da imajo zelo profiliran program. To je recept.
Kako poslujete na Gospodarskem razstavišču? Poslujemo zadovoljivo in stabilno, kljub težkim časom. Ustvarimo med pet in šest milijonov evrov prihodkov, za letos je ocena okrog 5,3 milijona evrov, kar bo za pet ali šest odstotkov več kot lani.
Boste leto končali z dobičkom? Načrtovali smo ga med 20 in 30 tisoč evri in računamo, da se bo gibal v tem okviru.
Kako pa se z vidika organizacije dela v podjetju odzivate na krizo? Krčite število zaposlenih? Ne, število zaposlenih smo celo povečali zaradi drugačnega načina dela. Pred leti je imelo Gospodarsko razstavišče tehnično podporno službo v hčerinskem podjetju, v katerem smo bili manjšinski lastnik. Pred tremi leti smo pogodbo pretrgali in tehnični del službe opravljamo sami, zato tudi večje število zaposlenih. Smo se pa intenzivno lotili krčenja stroškov na vseh področjih.
Ali v strukturi prihodkov sejemska dejavnost še vedno zavzema največji delež? Kako se spreminjajo deleži med posameznimi viri? Se še vidite kot klasično sejemsko hišo? Ob mojem prihodu pred tremi leti je bilo tako, da je dve tretjini prihodkov pomenila sejemska dejavnost. Zdaj je je še za okrog 60 odstotkov in je še vedno nosilna. Povečuje pa se delež zunajsejemske dejavnosti. Pripravljamo več razstav, kongresov, imamo več prireditev. Septembra smo vpeljali tudi nov produkt, GR-events, kar pomeni, da tudi sami organiziramo večje dogodke. Decembra bomo na primer v lastni režiji organizirali koncert Oliverja Dragojevića. To je sestavni del naše dejavnosti. Nismo le sejemska hiša, ampak, kot se tudi uradno imenujemo, Prireditveni center Ljubljana.
Kako pa je z načrti za širitev sejemskega prostora ali morebitno preselitvijo na kakšno drugo lokacijo, na obrobje Ljubljane? Jih puščate v predalu in čakate na boljše čase? Ti načrti niso samo v predalu, ampak so celo zaklenjeni v sefu. V recesiji je naložb zelo malo. Pred desetimi leti so bili načrti, da bi se preselili na območje obvoznice proti Barju, kar pa se ni uresničilo. So pa moji predhodniki obnovili sejemske dvorane, te so klimatizirane in vse zelo dobro opremljene. So tudi spomeniško zaščitene. Če bi se odločili, da bi se selili na drugo lokacijo, je treba računati s tem, da bi na tem prostoru zelo težko dosegli spremembo. Vsekakor ostajamo na tem prostoru še naslednje desetletje. Ta prostor pa ima tudi svoje prednosti. Če bi bili na obrobju, bi bili lahko samo sejmarji. Ker smo v središču, pa se lahko gremo še kaj drugega, saj lahko ljudje sem pridejo peš.
Slovenska podjetja zaradi primanjkljaja v državni blagajni prodajajo tujcem. Kako je z lastništvom GR, bi tudi vi lahko šli v roke tujcev? Osebno še vedno menim, da bi dobra slovenska podjetja morala ostati v domači lasti. Vendar pa morajo biti ne samo dobro vodena, temveč predvsem dobro nadzirana. Z nadzorom se je v Sloveniji marsikaj dogajalo, zato je treba najprej postaviti kompetentne nadzorne svete, v katerih bodo ljudje neodvisni od aktualnih političnih dogajanj. Nas sicer prodaja Kapitalska družba, ki je manjšinski, 30-odstotni lastnik. Kolikor slišim, za njen delež nekega velikega povpraševanja ni. Mesto Ljubljana, ki je naš večinski, 70-odstotni lastnik, pa gleda na nas kot na mestno infrastrukturo in ne razmišlja o tem, da bi ta delež prodali.
Kako je z načrti za prihodnje leto? Menda se, ko omenjate novosti, s Spiritom pogovarjate o ambicioznejšem in prenovljenem sejmu Alpe-Adria januarja 2014? Sejem Alpe-Adria je klasični turistični sejem. Ta panoga v recesiji precej trpi, zato je pomembno, da na sejem pritegnemo vse glavne akterje. Dogovorili smo se že s Hrvaško turistično organizacijo, Turizmom Ljubljana, Zvezo turističnih agencij Slovenije, Turistično zvezo Slovenije in drugimi, tudi s Spiritom. Prvič pa bomo ta sejem združili z mednarodnim sejmom gastronomije, gostinsko-hotelske opreme ter sladoleda Gast & Expo, katerega organizator je Primorski sejem. Gre za sinergijo in pričakujem dober obisk tega skupnega sejma.
Še kakšna novost? Po nekaj letih bomo v začetku septembra spet pripravili sejem vina, ki je bil nekoč zelo odmeven sejem. Končno, bi lahko rekel. Še kot študent se spominjam, kako smo prišli z morja in potem šli pokušat vina na Gospodarsko razstavišče. Pričakujemo dober odziv vinarjev, za obisk pa se niti približno ne bojim.