Četrtek, 10. 1. 2019, 4.00
5 let, 10 mesecev
Rdeča luč Alenke Bratušek novemu darilu za Magno
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
48
Medtem ko Magna Steyr v Hočah končuje gradnjo lakirnice in išče delavce, sta zaradi kanadsko-avstrijske multinacionalke prišla navzkriž Zdravko Počivalšek in Alenka Bratušek. Razlog: državno financiranje železniške proge do nove tovarne.
Ko so iz kanadsko-avstrijske multinacionalke Magna Steyr jeseni 2016 sporočili, da so pripravljeni v Hočah graditi novo lakirnico, ji je šla država močno na roko.
Še isti mesec je vlada Mira Cerarja sprejela predlog posebnega zakona, ki je Magni omogočil hitrejše odkupe zemljišč in pridobitev gradbenega dovoljenja. Kmalu zatem ji je odobrila 18 milijonov evrov subvencije. Tik pred koncem lanskega leta je Magna dobila še okoljevarstveno dovoljenje za investicijo, s čimer je verjetno padla še zadnja ovira za spomladanski začetek obratovanja tovarne.
Zdaj se zatika pri novi želji Magne: da bi ji država financirala gradnjo železniške povezave do industrijskega območja lakirnice.
To namero preprečuje ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek. Zaradi tega je zašlo v spor z ministrstvom za gospodarstvo, na čelu katerega je Zdravko Počivalšek, glavni pobudnik prihoda Magne v Slovenijo.
Še eno državno darilo Magni?
Začetek zgodbe o železniškem tiru do tovarne v Hočah sega v poletje 2017. Takrat je Magna prejela okoljevarstveno soglasje za lakirnico, ki bi postalo pravnomočno, če se nanj ne bi pritožil nihče. Da se to ne bi zgodilo, je Magni pomagalo tudi ministrstvo za gospodarstvo. Okoljevarstvene organizacije je na različne načine prepričevalo, naj ne vlagajo pritožb.
Ena od njih je bila Umanotera, ki je Magni za to postavila pogoj – da bo tovor do lakirnice prevažala po železnici. To naj bi zmanjšalo škodljive izpuste iz prometa. Ko se je Magna pisno zavezala, da bo znotraj novega obrata zgradila industrijski tir, so iz Umanotere sporočili, da se na soglasje ne bodo pritožili.
Zdravko Počivalšek je glavni pobudnik prihoda Magne v Slovenijo.
A izkazalo se je, da je Magna potihoma dobila še eno državno darilo.
Po dogovoru bi namreč prvo fazo gradnje novega tira, od priključka na obstoječo železniško postajo v Hočah do industrijskega območja nove tovarne, financirala država. Magna bi tako krila zgolj stroške 1,3 kilometre dolgega industrijskega tira znotraj območja nove lakirnice.
Ko je ministrstvo za infrastrukturo vodil Peter Gašperšič, se je zdelo, da s tem ne bo težav. Maja lani je direkcija za infrastrukturo objavila javno naročilo za gradnjo prve faze novega tira. Prejela je dve ponudbi (od GH Holdinga in SŽ-ŽGP), vredni okrog 1,2 milijona evrov. Ko se je septembra lani začel mandat vlade Marjana Šarca, je projekt na mizi počakal Gašperšičevo naslednico Alenko Bratušek.
Vsi pomisleki ekipe Alenke Bratušek
Toda v njeni ekipi so se takoj pojavili pomisleki. Najpomembnejši je povezan z dilemo, ali bo Magna sploh gradila industrijski tir.
Kot že omenjeno, se je Magna k temu zavezala pred letom in pol v dopisu, ki ga je poslala ministrstvu za gospodarstvo. A nespornega jamstva, da se bo to zgodilo, na ministrstvu po naših informacijah niso prejeli. Prav zato so do nadaljnjega zaustavili gradnjo državnega dela nove proge, ki bi bila v primeru, če bi si Magna premislila, slepi tir.
Ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek, nasprotuje državnemu financiranju gradnje železniške povezave do nove lakirnice.
Pri Bratuškovi naj bi se spraševali tudi o smiselnosti državnega sofinanciranja proge, če bi jo uporabljala le Magna.
Na direkciji za infrastrukturo, ki jo vodi Damir Topolko, poudarjajo, da ne bi bilo tako, saj bi nova proga s slovenskim železniškim omrežjem povezala tudi mariborsko letališče. Toda načrti za približno dva kilometra dolg podaljšek proge do letališča so še vedno v zraku. Za zdaj ob nejasni usodi letališča ni znano niti, koliko bo sploh stal in kdo ga bo financiral.
"Še vedno bo edini uporabnik tega tira Magna. Zakaj ga potem ne financira v celoti?" nam je dejal vir blizu ministrstva za infrastrukturo.
Koliko bo stala nova proga?
Na ministrstvo smo že pred dobrim mesecem dni naslovili več vprašanj o gradnji in financiranju nove proge. Za odgovore so nas napotili na direkcijo, kjer so nam pojasnili, da bo vrednost gradbenih del prve faze znašala dober milijon evrov.
"Na to zgrajeno javno železniško infrastrukturo bo mogoče priključiti industrijski tir. (...) Skladno z zakonom morajo biti industrijski tiri zgrajeni po predpisih, ki veljajo za gradnjo javne železniške infrastrukture, niso pa del javne železniške infrastrukture. Vsa medsebojna razmerja v zvezi z vzdrževanjem in zagotavljanjem varnega železniškega prometa na industrijskem tiru so predmet pogodbe med upravljavcem in lastnikom industrijskega tira (Magno, op. a.)," so pojasnili na direkciji.
Damir Topolko, direktor direkcije za infrastrukturo
Po idejni zasnovi iz leta 2017 bi sicer vrednost državnega dela projekta znašala 4,5 milijona evrov. To bi vključevalo gradbena dela, tirne in signalno-varnostne naprave, ureditev priključka, podaljšanje postajnega območja železniške postaje Hoče in preureditev obstoječega omrežja. Dokument izrecno poudarja, da gre za oceno stroškov le v delu proge, ki bi ga gradila država.
Zakaj se je pojavila razlika? Kot so pojasnili na direkciji, je prvotna idejna zasnova "predvidevala zelo zahtevne konstrukcijske elemente poteka proge zaradi že umeščenih rešitev tehnoloških poslopij industrijskega obrata Magna".
Poudarili so, da s predstavniki Magne od takrat "redno sodelujejo pri usklajevanju tehničnih rešitev". S predstavniki Magne so preučili optimalnejšo varianto poteka trase železniškega tira, ti pa so nato privolili v nekatere prilagoditve tehničnih rešitev, so pojasnili na direkciji.
ROVO vložil ugovor zoper okoljevarstveno dovoljenje Magni
Regionalno okoljsko združenje okoljevarstvenikov (ROVO), ki ga v javnosti največkrat predstavlja Gorazd Marinček, je danes uresničilo svoje napovedi in na okoljsko ministrstvo naslovilo ugovor na okoljevarstveno dovoljenje novi Magnini lakirnici v Hočah, ki ga je Magni konec lanskega leta izdala agencija za okolje (Arso).
Kot je ob tem pojasnil Marinček, je bistvo očitkov v kršitvi 69. člena zakona o vodah, ki enoznačno in absolutno prepoveduje kakršnokoli rabo ali skladiščenje nevarnih snovi na vseh vodovarstvenih območjih.
"Arso te določbe ni upošteval, temveč je v vseh odgovorih in pojasnilih navajal, da jih zavezuje uredba o vodovarstvenem območju, ki pa sicer nezakonito dovoljuje rabo določenih nevarnih snovi," je poudaril Marinček, ki pričakuje odpravo izdanega okoljevarstvenega dovoljenja in vrnitev v obravnavo prvostopenjskemu organu. (STA)
48