Razkrivamo: kako bodo razlaščeni obvezničarji iskali svojo pravico

Saga o iskanju pravice za imetnike obveznic, ki jih je država leta 2013 razlastila v procesu sanacije bank, dobiva novo nadaljevanje. 

Po naših informacijah je namreč ministrica za finance Mateja Vraničar Erman na včerajšnjem koalicijskem vrhu predstavila osnovna izhodišča nove različice zakona, ki bo po odločbi ustavnega sodišča podlaga za tožbe razlaščenih imetnikov obveznic. Koalicijski partnerji naj bi sklenili, da bo vlada predlog zakona obravnavala na seji v začetku julija, torej še pred parlamentarnimi počitnicami. 

Za zakon je ministrica Mateja Vraničar Erman že dobila načelno podporo koalicijskega vrha, sprejeli pa bi ga lahko še pred parlamentarnimi počitnicami. Foto: STA , Ministrstvo za finance z zakonom zamuja. Že prejšnji mesec se je namreč iztekel rok za njegovo pripravo in sprejetje, ki ga je vladi in državnemu zboru naložilo ustavno sodišče. To je oktobra lani v postopku presoje (ne)ustavnosti izbrisa podrejenih obveznic domačih bank po dobrih dveh letih razsodilo, da so bili imetniki obveznic v odnosu do Banke Slovenije pri vprašanju sodnega varstva v izrazito šibkejšem položaju. 

Ugotovilo je tudi, da niso imeli dostopa do informacij in podatkov o cenitvah premoženja bank, po katerih je Banka Slovenije v svojih odločbah zahtevala razlastitev imetnikov podrejenih obveznic. Te je pri dokazovanju škode in morebitnega kršenja človekovih pravic napotilo na sodišče.

Hitreje bi končali sodne postopke

Najnovejša različica zakona, ki jo je ministrica Vraničar-Ermanova na sredinem koalicijskem vrhu na kratko predstavila koalicijskim partnerjem, predvideva:

• da se v tožbah ne bo razčiščevala krivda Banke Slovenije

V tožbah obvezničarjev naj ne bi razčiščevali, ali je centralna banka kriva za morebitne napačne izračune bančne luknje, kar je bila podlaga za njihovo razlastitev. V tem primeru bi namreč odškodnino pokrivala Banka Slovenije. 

Boštjan Jazbec, guverner Banke Slovenije Foto: Matej Leskovšek Namesto tega so se odločili, da bi morebitno dosojeno odškodnino pokrival proračun. Republika Slovenija bo nato v ločenem postopku lahko dokazovala krivdo Banke Slovenije in od nje zahtevala plačilo škode. S tem naj bi se sodni postopki hitreje končali, obvezničarji pa bi dobili izplačano odškodnino.

• da se dostop do dokumentov in informacij širi

Medtem ko sta Banka Slovenije in Evropska centralna banka zahtevali prikritje zaupnih in občutljivih informacij v javnosti, so razlaščenci zaradi sodnih postopkov na drugi strani zahtevali razkritje teh informacij. Z njimi bodo namreč pred sodiščem poskušali izvedeti, po katerih ekonomsko-finančnih ocenah se je Banka Slovenije sploh odločila za tako radikalen ukrep in ali so bile banke decembra 2013 v resnici pred stečajem. 

Razlaščenci so v javni razpravi predlagali tako imenovano podatkovno sobo, v kateri bi jim bili na voljo ustrezni dokumenti. Toda ministrstvo tega predloga po naših informacijah ni sprejelo. Dopustilo pa je možnost, da lahko sodišče naloži Banki Slovenije, naj v postopku razkrije dokumente, ki so pomembni za postopek. Povedano drugače; razlaščenci naj bi imeli pravico pridobiti vse dokumente, vendar bo sodišče presodilo, kateri so relevantni in pomembni za sodni postopek.

• podaljšanje roka za tožbe

Namesto prvotnih šest mesecev bodo imeli razlaščeni obvezničarji 12 mesecev časa za vložitev odškodninske tožbe.

• možnost stopničaste tožbe

Foto: Thinkstock Pomembna novost je tudi možnost uporabe tako imenovane stopničaste tožbe, ki jo bo natančneje opredelila novela zakona o pravdnem postopku, predvidoma sprejeta jeseni. 

In sicer bodo lahko razlaščeni obvezničarji vložili dva zahtevka, v prvem bodo na primer zahtevali dostop do dokumentov, v drugem pa vsebinsko presojo oškodovanja. Določitev drugega zahtevka si bodo pridržali do pridobitve dejstev in dokazov, ki jih bodo zahtevali s prvim zahtevkom. Tudi s tem manevrom naj bi pospešili postopke na sodiščih.

Na ministrstvu brez komentarja

Na ministrstvu za finance niso želeli komentirati rešitev, ki jih predvideva zadnja različica predloga zakona. Napovedati niso želeli niti, kdaj predvidoma bo predlog zakona romal na vladno sejo in v državni zbor. 

Poudarili so le, da so na podlagi pripomb, ki so jih prejeli v javni obravnavi, v zadnjih tednih opravili dodatna usklajevanja z ministrstvom za pravosodje in vrhovnim sodiščem. 

V tem obdobju so prejeli tudi mnenje ECB, ki je bilo potrebno za nadaljnjo obravnavo. "Na ministrstvu v tej fazi na podlagi vseh dodatnih usklajevanj, pripomb in stališč pripravljamo preoblikovano različico zakona predvsem z vidika procesnih vprašanj," so nam odgovorili.

Burni odzivi razlaščencev

Že marca so sicer na ministrstvu predstavili prvi predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Toda pri razlaščenih imetnikih obveznic je naletel na burne odzive. 

Foto: Bor Slana Opozarjali so, da bodo v neprimerno slabšem položaju kot Banka Slovenije, saj jim predlog zakona ne omogoča dostopa do dokumentacije, s katero bi dokazali po njihovem nezakonito ravnanje centralnih bankirjev. Tudi šestmesečni rok za vložitev tožbe so ocenili za prekratkega. Nekatere kritike in predloge razlaščenih obvezničarjev so po naših neuradnih informacijah na ministrstvu za finance tudi upoštevali, spet drugih ne.

Izbrisali na stotine milijonov evrov

Kot je znano, je država konec leta 2013 v kapital NLB, Nove KBM in Abanke vložila 2,8 milijarde evrov. Izbrisanih je bilo tudi za 624 milijonov evrov podrejenih instrumentov petih bank, poleg omenjenih še v Factor banki in Probanki.

Z izbrisom bančnih delnic in podrejenih obveznic je del svojega premoženja neposredno izgubilo skoraj sto tisoč delničarjev slovenskih bank in več kot dva tisoč obvezničarjev. Posredno tudi več kot pol milijona državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah. 

V obdobju milijardne sanacije bank leta 2013 je bil na čelu finančnega ministrstva Uroš Čufer (levo). Foto: STA , Sava Re, Zavarovalnica Sava, Adriatic Slovenica, Prva, Skupina Prva, Sava pokojninska družba, KBM Infond, Hranilnica Lon, KD Skladi in Fondi Slloveno so se povezali, da bi skupaj zaščitili svoje interese v odnosu do države in Banke Slovenije. Na čelu skupine, ki se ukvarja z zakonom o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, je Sava Re, ki je skupaj z družbami iz skupine izgubila več kot 35 milijonov evrov sredstev in je največja oškodovanka sporne sanacije bank. 

Na kaj opozarjajo razlaščeni obvezničarji

Na osnutek zakona, ki ga je ministrstvo javno predstavilo marca, so imeli predstavniki nekaterih večjih imetnikov izbrisanih podrejenih obveznic kopico pripomb. Zakonu so očitali, da jim onemogoča učinkovito sodno varstvo in ne ustvarja jasnih pogojev za določitev vrednosti odškodnin. 

Med drugim ministrstvu za finance predlagajo: 

• odpravo prejudikcije, da bi bila brez izrednih ukrepov nad vsemi šestimi bankami izvedena stečaj ali likvidacija. To po njihovem mnenju evidentno ne drži, kot je bilo že večkrat dokazano;
• drugačen dostop do dokumentacije. Kljub navodilom ustavnega sodišča je namreč ministrstvo sprva predlagalo zelo omejen dostop do podatkov, saj predvideva zelo majhno število dokumentov, ki jih je Banka Slovenije dolžna razkriti. Ker vsi dokumenti ne morejo biti javno objavljeni, so predlagali več stopenjski model dostopa do dokumentov, delno v segmentu javne objave in delno kot vzpostavitev tako imenovane podatkovne sobe, v kateri bi bili oškodovancem na volji vsi relevantni podatki;
• Foto: STA , pozdravili so rešitev tako imenovanega odbora strokovnjakov oziroma usmerjevalnega odbora, pri katerem naj si sodišče prizadeva, da je najmanj polovica njegovih članov iz tujine. Vendar so opozorili na sestavo tega odbora, saj bi, če bi odbor sestavljali predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke in Evropskega bančnega organa, to pomenilo neposreden in očiten konflikt interesov, ker so ravno te institucije sodelovale pri določanju kriterijev, na podlagi katerih so bili izvedenih izredni ukrepi;
• predlagali so tudi posebna procesna pravila, saj gre za specifičen in strokovno zelo zahteven spor. Zaradi procesnega neravnotežja nekdanjih imetnikov kot tožnikov na eni strani ter Banke Slovenije oziroma države kot toženke na drugi strani so predlagali posebno procesno ureditev glede dokaznega bremena, vodenja glavne obravnave, plačila stroškov postopka;
• opozorili so, da je predlog šestmesečnega roka absolutno prekratek za pripravo kakovostnih tožb. 

"Država mora zagotoviti učinkovito sodno varstvo"

Nekatere pripombe so na ministrstvu očitno upoštevali, ali bodo s konkretnimi rešitvami zavarovalničarji zadovoljni, pa bo jasno prihodnji teden. Kot so nam povedali, so namreč iz ministrstva ravno ta teden dobili povabilo na sestanek, ki naj bi se zgodil v prihodnjih dneh. 

Do zdaj odziva na svoje pripombe in predloge niso prejeli in jim zato ni znano, ali so bili upoštevani. "Verjamemo pa, da bo ministrstvo iskalo najboljše rešitve in bo nekdanjim imetnikom omogočeno učinkovito sodno varstvo, s katerim bo mogoče odpraviti škodo, ki je nastala zaradi neutemeljenosti in nezakonitosti izbrisa. Država mora zagotoviti učinkovite pogoje za odpravo nepravilnosti, ki so se zgodile ob izbrisu, ter omogočiti učinkovito sodno varstvo," so poudarili.