Računsko sodišče: Nabava zaščitne opreme ni potekala transparentno

Sklepanje pogodb za dobavo zaščitne in medicinske opreme od 14. marca do 1. junija lani po mnenju računskega sodišča ni bilo učinkovito, ker zavod, vlada in medresorska delovna skupina za sprejem, pregled in vrednotenje ponudb zaščitne opreme (MDS) med drugim niso zagotovili sistema sklepanja pogodb izključno na podlagi popolnih ponudb. Zavod je tako sklepal tudi pogodbe na podlagi ponudb, ki niso bile popolne. 

Vlada ob ustanovitvi MDS ni zagotovila sistema, po katerem bi zavod lahko sklepal pogodbe samo na podlagi ponudb, ki jih je predhodno obravnavala MDS, posledično pa je zavod v nekaterih primerih sklepal pogodbe na podlagi lastne presoje ali pa na podlagi ponudb, ki mu jih je posredovalo ministrstvo za gospodarstvo oziroma uprava za zaščito in reševanje mimo postopkov obravnave ponudb v okviru MDS, je zapisano v poročilu računskega sodišča.

Novice Vesel o kritiki premierja Janše: "Ne razumem je"

Dajali so jim navodila, s katerim ponudnikom naj zavod sklene pogodbo

Računsko sodišče je ugotovilo, da je v nekaterih primerih odločitve o oddaji javnega naročila sprejel uslužbenec zavoda, ki za to ni imel veljavnega pooblastila direktorja zavoda. Vlada in ministrstvo za gospodarstvo sta po njihovih ugotovitvah prispevala k temu, da so različni posamezniki, ki niso bili zaposleni na zavodu in niso imeli pooblastil zavoda za sodelovanje, dajali direktorju zavoda in drugim vodilnim uslužbencem konkretna navodila, s katerim ponudnikom in pod kakšnimi pogoji naj zavod sklene pogodbo.

Ti posamezniki so s tem pomembno vplivali na nabavne postopke. Zavod je v več primerih sklenil pogodbe pod manj ugodnimi pogoji, kot pa so izhajali iz ponudb, ki so bile podlaga za njihovo sklenitev, je ugotovilo računsko sodišče. "Zavod pri sklepanju pogodb ni izkazal prizadevanja, da bi bile v pogodbe vključene nekatere bistvene sestavine, poleg tega pa tudi ni utemeljil razlogov za sklepanje aneksov neposredno po sklenitvi pogodb oziroma še po preklicu epidemije covid-19, ko so bile naročene že zadostne količine opreme," so ugotovili na računskem sodišču.

Vlada in ministrstvo za gospodarstvo sta po ugotovitvah računskega sodišča prispevala k temu, da so različni posamezniki dajali direktorju zavoda in drugim vodilnim uslužbencem navodila, s katerim ponudnikom naj zavod sklene pogodbo. Na fotografiji gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Foto: STA ,

Zavod in ministrstvo za gospodarstvo, ki je podajalo soglasja k pogodbam, pri sklepanju pogodb nista ravnala v skladu z načelom enake obravnave in učinkovito, saj zavod ni vedno zagotovil, da bi pridobil zavarovanje še pred izvedbo predplačila in v celotnem znesku vrednosti predplačila, poleg tega pa je kot zavarovanje sprejel tudi dokument, ki ga ni mogoče šteti za nobeno veljavno obliko stvarnega zavarovanja. Zavod je v dveh primerih predpisane postopke javnega naročanja izvedel in pogodbo za dobavo blaga sklenil šele po tem, ko je bilo blago že dobavljeno in prevzeto.

Računsko sodišče je v poročilu zapisalo, da so pri izvedbi revizije upoštevali izredne okoliščine, v katerih so delovali revidiranci v času nabav zaščitne in medicinske opreme. Te so se odražale predvsem v nestabilnosti svetovnega trga, pomanjkanju zaščitne in medicinske opreme, hkrati pa v pomanjkanju informacij o tem, ali in kako hitro ter v kakšnem obsegu je mogoče pričakovati stopnjo in obseg obolevnosti ter smrtnosti prebivalcev zaradi covid-19 v Sloveniji.

Novice Počivalšek poziva Vesela: Nehajte kuhati in objavite že končno to poročilo

Računsko sodišče: Postopki javnega naročanja niso bili transparentni

Po oceni računskega sodišča vlada, omenjena tri ministrstva in zavod niso bili učinkovito organizirani pri javnem naročanju in nabavah nujno potrebne zaščitne in medicinske opreme. "Postopki javnega naročanja zato niso bili izvedeni v skladu z načeli transparentnosti, učinkovitosti in enakopravne obravnave ponudnikov zaščitne in medicinske opreme, postopki pa so bili v nekaterih primerih izvedeni tudi v neskladju s predpisi in drugimi akti," je zapisalo računsko sodišče v danes objavljenem poročilu, ki se nanaša na obdobje od prvega januarja 2020 do izdaje osnutka revizijskega poročila konec lanskega decembra.

Posledično je bila iz državnih blagovnih rezerv nekaterim uporabnikom razdeljena neustrezna zaščitna oprema oziroma ventilatorji, ki ob razdelitvi bolnišnicam niso bili primerni za takojšnje zdravljenje bolnikov s covid-19. Določena količina opreme je bila brez ustreznih podlag razdeljena tudi subjektom, ki do nje niso bili upravičeni, so dodali. Poudarili so tudi, da ministrstvo za zdravje ni takoj pristopilo k ugotavljanju zalog in k sistematičnemu ocenjevanju potreb po urgentnih nabavah zaščitne in medicinske opreme.

Ugotavljanja zalog, med drugim tudi ugotavljanja števila razpoložljivih ventilatorjev, se je ministrstvo prvič lotilo v začetku februarja, prvi celovit seznam pa je pripravilo šele 31. marca oziroma 18 dni po tem, ko je že nabavilo dva ventilatorja, oziroma 13 dni po tem, ko je zavod že sklenil prve štiri pogodbe za dobavo 326 ventilatorjev. Ocene potreb po ventilatorjih so bile zgolj pavšalno določene, hkrati pa niso bile pravočasne niti niso bile ustrezno utemeljene, je po poročanju STA ugotovilo računsko sodišče.

Novice SDS, NSi in SNS za prenehanje funkcije predsednika računskega sodišča

Počivalšek: V poročilu ni nobenega govora o korupciji

Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je prek Twitterja sporočil, da ga objava poročila, ki je bilo zadnje mesece spolitizirano, veseli. "Zame je pomembno, da v poročilu ni nobenega govora o korupciji, kot je napovedovala opozicija, temveč gre za sistemsko analizo, v kateri ministrstvo za gospodarstvo igra manjšo vlogo," je poudaril Počivalšek. Kot je pojasnil, se strinja z oceno, da naša država ni bila sistemsko pripravljena na tako velik izziv, prav tako na papirju niso bile povsem jasne pristojnosti nekaterih institucij.

Veseli me objava poročila revizije nabave medicinske opreme, ki je bilo zadnje mesece tako spolitizirano. Zame je pomembno, da v poročilu ni nobenega govora o korupciji, kot je napovedovala opozicija, temveč gre za sistemsko analizo, v kateri igra MGRT manjšo vlogo.

— Zdravko Počivalšek (@PocivalsekZ) March 18, 2021

"Da, sistem je bil neučinkovit. Zato smo takoj pristopili s kriznim upravljanjem, da to nadoknadimo. Zato lahko ocenimo učinkovitost delovanja le v konkretnem kontekstu, ko smo se bali italijanskega scenarija in je divjala vojna za opremo. In v to vojno smo vstopili z neučinkovitim izhodiščnim sistemom. Ampak na koncu nam je uspelo in opremo smo dobili," je poudaril gospodarski minister.

Ob tem je omenil tudi zapis v poročilu, da so za nabavo ventilatorjev najprej dobili mnenje strokovnjakov. "To je zelo pomembno. Nismo mi odločali katere in koliko naj jih nabavimo. To je storilo zdravstvo. Naša vloga je bila samo pospešiti proces nabave in to smo naredili," je dodal Počivalšek.

Novice V sredo potrdili 972 okužb z novim koronavirusom, umrli še trije bolniki #video

Vesel: Ni se vedelo, kdo je general v vojni za nabavo opreme

Računsko sodišče je vladi in zavodu za blagovne rezerve naložilo popravljalne ukrepe in pripravo odzivnih poročil v 90 dneh po prejemu poročila. Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je v izjavi za STA danes opozoril predvsem na slabo koordinacijo in razpršenost vlog različnih akterjev, ki so bili vpeti v nabave. "Ni se vedelo, kdo je general v tej vojni za nabavo opreme," je ocenil Vesel in izpostavil vlogo ministrstva za gospodarstvo.

Kot je dejal Vesel, je računsko sodišče prepoznalo izredne okoliščine, v katerih je potekala nabava opreme, a akterji, ki so bili v njo vpeti, "niso bili učinkoviti zaradi nedodelanih vlog akterjev" v smislu prevzemanja odgovornosti. "To se je izkazalo že pri ocenjevanju potreb, ki niso bile zbrane enotno, niso bile niti približno realne, zanesljive, kaj šele pravočasne. To je nato botrovalo velikim težavam pri nabavi opreme," je pojasnil Vesel.

Pri 13 poslih so po Veselovih besedah ugotovili, da ti odstopajo od običajnih poti sklepanja pogodb in da so potrebni posebne obravnave. Z njimi so zato seznanili policijo in protikorupcijsko komisijo. Razlogi za to so po njegovih navedbah različni, in sicer od nerazumne prednostne obravnave ponudnikov do precej negospodarnih pogodb. Katere pogodbe so problematične, se da po njegovih besedah verjetno razbrati iz revizijskega poročila.