Torek, 3. 3. 2020, 12.39
4 leta, 8 mesecev
Prispevki za s. p.-je prvič čez 400 evrov
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih so se s februarjem povišali. Samostojni podjetniki in drugi samozaposleni bodo tako za prispevke od zdaj odšteli 401,98 evra na mesec.
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih se vsako leto februarja uskladijo s povprečno mesečno bruto plačo za preteklo leto. Ker se je ta povišala - za leto 2019 znaša 1.753,84 evra -, so se povišali tudi prispevki.
Če so še za letošnji januar minimalni prispevki znašali 385,42 evra - obračunali so se namreč še glede na povprečno plačo iz leta 2018 -, so s februarjem prispevki presegli štiristo evrov in znašajo 401,98 evra.
Samostojni podjetniki in drugi samozaposleni bodo za prispevke tako na leto morali odšteti skoraj dvesto evrov več kot do zdaj.
Prispevki za PIZ | 256,24 |
Prispevki za ZZ | 141,54 |
Starševsko varstvo in drugi prispevki | 4,20 |
SKUPAJ | 401,98 |
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih vsako leto rastejo. Za primerjavo, pred petimi leti so znašali 330 evrov, pred desetimi leti pa 280 evrov.
Novoustanovljeni s. p.-ji plačujejo manj
Tisti samostojni podjetniki, ki so status odprli šele pred kratkim, lahko uveljavljajo delno oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
V prvih 12 mesecih po vpisu v poslovni register tako plačujejo le 50 odstotkov prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ). Skupni prispevki bodo tako zanje po novem znašali 273,86 evra.
V naslednjih 12 mesecih pa plačujejo 30 odstotkov prispevka za PIZ, kar skupaj s preostalimi prispevki znaša 316,57 evra.
Mnogi posamezniki so prisiljeni v odprtje s. p.-jev, čeprav bi jih podjetja po zakonu o delovnih razmerjih morala redno zaposliti. Opravljajo namreč enako delo kot njihovi redno zaposleni kolegi.
Skoraj sto tisoč s. p.-jev
V Sloveniji je sicer po podatkih skoraj sto tisoč samostojnih podjetnikov, a mnogi med njimi bi morali biti po zakonu o delovnih razmerjih redno zaposleni. Nekatera podjetja namreč sodelavce silijo v odprtje s. p.-jev, tudi če ti opravljajo enako delo kot redno zaposleni.
Strošek za samostojnega podjetnika je namreč precej nižji kot za redno zaposlenega, poleg tega jih je tudi lažje odpustiti. Posameznik, ki dela prek statusa samostojnega podjetnika, pa ima precej manj socialnih pravic kot redno zaposleni v istem podjetju. Takšen način dela se je v zadnjih letih v Sloveniji razširil praktično na vsa delovna področja, vključno z novinarstvom.
O tej tematiki smo na Siol.net pisali že pred leti. Več lahko preberete v članku Slovenija – dežela samostojnih podjetnikov.
25