Ponedeljek, 27. 5. 2024, 17.20
6 mesecev
Pred začetkom stečajnega postopka tudi družba Gratel, solastnica T-2
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,29
Jurij Krč, ki lastniško obvladuje telekomunikacijskega operaterja T-2, je v vse večjih težavah. Pred začetkom stečajnega postopka je tudi njegova družba Gratel. Za sredo je na Okrožnem sodišču v Ljubljani sklican prvi narok za začetek stečajnega postopka. Gratel ima sicer v lasti 1,68 odstotka poslovnega deleža T-2, za katerega je aprila predlog za stečaj podal Slovenski državni holding (SDH).
Že lani poleti sta v stečaju končali dve podjetji v imperiju poslovneža Jurija Krča, ki lastniško obvladuje operaterja T-2. Šlo je za gradbeno družbo Rešet in družbo za ravnanje z odpadki Ekol, ki z vidika odnosov v skupini Garnol in vpliva na finančni položaj T-2 spadata med pomembnejše družbe v skupini. T-2 je namreč odvisna družba obvladujoče družbe Garnol ter s tem del skupine Garnol in porok za družbi v stečaju.
Kot kaže, se jima bo v stečaju lahko pridružila še družba Gratel, ki ima v lasti 1,68-odstoten poslovni delež T-2. Preostalih 98,06 odstotka T-2 je v lasti družbe Garnol, 0,23-odstoten poslovni delež pa v lasti družbe Lokainvest. Ta ima že več let blokirane račune, je pa prav tako pod nadzorom Jurija Krča.
Za preteklo sredo je bil sicer na ljubljanskem okrožnem sodišču razpisan tudi narok za začetek stečajnega postopka T-2, a je bil zaradi bolezni sodnice odpovedan. Predlog za stečaj T-2 je v začetku aprila vložil Slovenski državni holding (SDH). Jedro spora je za 120 milijonov evrov posojil, ki jih je T-2 leta 2007 od sindikata bank na čelu z NLB dobil za izgradnjo optičnega omrežja.
Podjetje Gratel je v preteklosti za T-2 po več mestih v državi gradilo optično omrežje. Ker ob prisilni poravnavi T-2 leta 2011 ni bilo poplačano, je postalo solastnik T-2.
T-2 ima 360 tisoč uporabnikov, od tega 200 tisoč na mobilnem in 160 tisoč na fiksnem omrežju. Po podatkih agencije za komunikacijska omrežja in storitve ima pri mobilni telefoniji sedemodstotni, pri širokopasovnem dostopu do interneta 21,9-odstotni in pri internetni televiziji (IP TV) 32,7-odstotni tržni delež.
