Poraba elektrike v polletju manjša za tri odstotke

Odjem distribucijskih podjetij iz prenosnega omrežja za potrebe pokrivanja potreb na distribucijskem omrežju je bil nižji za 5,3 odstotka, skupaj je bila poraba z odjemom iz prenosnega omrežja nižja za 4,9 odstotka, je razvidno iz analize, ki jo je na podlagi uradnih zabeleženih podatkov naredil generalni direktor sistemskega operaterja elektroenergetskega sistema Aleksander Mervar.

Veliki porabniki (proizvajalec izdelkov iz aluminija Talum, železarne, cementarna v Anhovem, Emerys Ruše), ki so neposredno priključeni na prenosno omrežje, so porabili za 0,6 odstotka manj električne energije. Odjemalci, priključeni na distribucijsko omrežje, so po drugi strani porabili za 3,6 odstotka manj elektrike kot v enakem obdobju lani.

Skoraj polovica več elektrike porabljene za polnjenje električnih vozil

Ob tem je po Mervarjevih navedbah zanimiv podatek, da je bilo za potrebe polnjenja električnih vozil porabljenih 45 odstotkov več električne energije kot v enakem obdobju 2023.

Gospodinjstva naj bi sicer glede na zabeležene podatke v prvi polovici leta glede na lansko prvo polletje porabo elektrike zmanjšala za približno šest odstotkov, toda to po Mervarjevi oceni ne odraža realnega stanja.

Številčni podatki v slovenskem elektroenergetskem omrežju, tudi tisti, ki jih objavlja statistični urad, namreč beležijo prevzem iz distribucijskega omrežja in oddajo v distribucijsko omrežje, ne vsebujejo pa podatka o lastni porabi elektrike, proizvedeni iz domačih sončnih elektrarn, ki delujejo v režimu t. i. neto meritev. Razliko med zabeleženimi statističnimi podatki o proizvodnji in dejanskim stanjem tako predstavlja ravno ta poraba.

Še enkrat več inštaliranih sončnih elektrarn kot lani

V prvem polletju lani je bilo povprečno instaliranih 357 megavatov moči sončnih elektrarn, ki so po oceni proizvedle 188 gigavatnih ur električne energije, pri čemer se ocenjuje, da je znašala poraba pri lastnikih 94 gigavatnih ur. V letošnjem prvem polletju je bilo medtem povprečno instaliranih 595 megavatov moči sončnih elektrarn, ki so po oceni proizvedle 313 gigavatnih ur električne energije. Poraba pri lastnikih naj bi medtem znašala 156 gigavatnih ur.

Novice Slovenija lani z eno največjih rasti števila sončnih elektrarn v EU

Če se v obeh letih prišteje lastna poraba, je bila poraba gospodinjstev v letošnjih prvih šestih mesecih po Mervarjevih izračunih medletno manjša samo za dva odstotka.

Skupna poraba električne energije v Sloveniji v letošnjem juniju je bila medtem v primerjavi z lanskim junijem manjša za 2,5 odstotka.

Poraba elektrike se v zadnjih letih zmanjšuje

Poraba velikih porabnikov z neposrednim priključkom na prenosno omrežje je bila za 11 odstotkov večja, kar je po Mervarjevi oceni zelo spodbuden podatek in kaže na rast proizvodnje teh porabnikov. Elektrodistribucijska podjetja so iz prenosnega omrežja prevzela za osem odstotkov manj električne energije. Skupaj je bila poraba na prenosnem omrežju medletno manjša za 6,2 odstotka.

Poraba, zabeležena na distribucijskem omrežju, je bila junija medletno manjša za 3,7 odstotka. Poraba električne energije za polnjenje električnih vozil je bila večja za 17 odstotkov, poraba pri negospodinjskih odjemalcih, torej podjetjih in ustanovah, pa je bila v povprečju za pet odstotkov manjša.

Podatki sicer kažejo, da se poraba elektrike v zadnjih letih vztrajno zmanjšuje. Primerjava prvega polletja letos s prvim polletjem predkoronskega 2019 tako pokaže, da je bila poraba na prenosnem omrežju, brez odjema distribucijskih podjetij, manjša za 55,3 odstotka, na distribucijskem omrežju za 8,2 odstotka, skupaj pa za 15,5 odstotka.

Junija letos je bila poraba za 18,5 odstotka manjša kot junija 2019 - na prenosnem omrežju za 52 odstotkov in na distribucijskem omrežju za 12 odstotkov. Skoraj 30 odstotkov padca celotne porabe električne je zaradi ukinitve proizvodnje primarnega aluminija v Talumu lani spomladi.

Če je bila poraba gospodinjstev v letošnjem prvem polletju uradno za pet odstotkov manjša kot v prvem polletju 2019, pa je bila, upoštevajoč omenjeno lastno rabo iz domačih sončnih elektrarn, za dva odstotka večja.

Gospodinjstva so tako edina, ki so v primerjavi s prvim polletjem 2019 v prvem šestmesečju letos porabila več elektrike, pri čemer se niti ne upošteva porabe za polnjenje električnih vozil. Po Mervarjevem mnenju je k temu pripomogla razmeroma nizka končna cena električne energije v Sloveniji glede na ostale članice EU. Slovenija je namreč po tem kriteriju v spodnji tretjini držav unije.