Ponedeljek, 21. 11. 2016, 4.14
7 let, 2 meseca
Položnice za elektriko bodo še dražje, ker so vam v TEŠ lagali
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
47
Parlamentarna preiskovalna komisija ugotavlja, da so snovalci šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj vrsto let načrtno zavajali državo, ki bo zdaj projekt reševala na hrbtih vseh porabnikov elektrike.
Leta 2012 je država za gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6) jamčila s 440 milijoni evrov poroštev. Štiri leta pozneje elektrarni, ki je samo lani ustvarila 50 milijonov evrov izgube, spet prihaja na pomoč.
Na ministrstvu za infrastrukturo so za Siol.net potrdili, da pripravljajo dopolnitve energetskega zakona, namenjene pomoči TEŠ.
Z njimi želijo uvesti tako imenovani mehanizem prednostnega dispečiranja. Gre za dodatek na položnicah, namenjen subvencioniranju elektrarn, ki električno energijo proizvajajo iz domačega premoga. Na ta način so porabniki elektrike vrsto let zdaj že ugasli Termoelektrarni Trbovlje (TET) pomagali pri pokrivanju razlike med tržno ceno in višjo lastno ceno.
Kaj že plačujemo porabniki elektrike
Čeprav so bile cene električne energije v Evropi v zadnjih letih na rekordno nizkih ravneh, tega porabniki elektrike v Sloveniji kljub veliki konkurenci na trgu nismo čutili. Razlog za to je en sam – država, ki je položnice obremenila z različnimi davščinami in drugimi prispevki.
Če je cena same električne energije pred leti pomenila približno polovico končnega zneska na položnici, njen delež zdaj znaša le še dobro tretjino. Preostali dve tretjini položnice, ki jo plačujejo porabniki elektrike, predstavljajo:
- omrežnina. Namenjena je kritju stroškov oziroma financiranju treh podjetij oziroma institucij: Elesa, ki upravlja državno prenosno omrežje, torej daljnovode in drugo infrastrukturo, podjetja SODO, ki je zadolženo za tako imenovani distribucijski del istega omrežja, in Agencije za energijo, regulatorja domačega trga z električno energijo.
- prispevek za obnovljive vire energije in soproizvodnjo z visokim izkoristkom.
- prispevek za povečevanje energetske učinkovitosti.
- prispevek za delovanje operaterja trga, ki je namenjen financiranju družbe Borzen.
- trošarina, ki jo določi država.
K neto vsoti teh postavk gre prišteti še DDV, zaračunan po 22-odstotni stopnji.
Enake načrte s TEŠ, ki bo letos in prihodnje leto po načrtih skupaj ustvarila okrog 120 milijonov evrov izgube, je imela vlada že pred letom dni.
Na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič, spet obujajo idejo o dodatku na položnicah, ki bo namenjen pomoči Termoelektrarni Šoštanj.
Toda na ministrstvu, ki ga vodi Peter Gašperšič, so jim takrat prižgali rdečo luč. Razlog: HSE mora najprej sam zagotoviti lastno dolgoročno vzdržnost. Šele nato lahko razmišlja o pomoči kot "res zadnji možnosti", so tedaj poudarjali na vladi.
Zakaj so si na ministrstvu zdaj premislili?
Njihova pojasnila je mogoče strniti v tri točke:
- ker napovedi za prihodnja leta ne kažejo, da se bodo cene električne energije bistveno zvišale, zaradi česar proizvajalci ne morejo več pokrivati niti lastnih variabilnih stroškov,
- ker jim bo zaradi tega zmanjkalo denarja za investicije v proizvodne zmogljivosti,
- ker so zaradi nizkih cen pod pritiskom tudi proizvodni viri, ki v Sloveniji zagotavljajo sistemske storitve, nujne za varno delovanje elektroenergetskega sistema. Med njimi je najpomembnejši TEŠ.
Vse težave nekoč cvetočega HSE
A pravi razlogi bi se lahko skrivali tudi drugje. V zadnjem letu dni so se namreč težave na HSE, nekoč cvetočem poslovnem sistemu, še poglobile.
"Pogovori z bankami tečejo v skladu s pričakovanji," poudarjajo na HSE: "Ko bo finančna konstrukcija zaprta, bomo o tem ustrezno obvestili javnost."
Marca letos tako družbi ni uspelo izdati za 285 milijonov evrov obveznic. Z njimi so želeli poplačati relativno drago kratkoročno posojilo, najeto v začetku leta, s katerim so refinancirali zelo ugodno posojilo Evropske investicijske banke (EIB). Na HSE so ga najeli s poroštvom Dravskih elektrarn, najbolj dobičkonosne družbe poslovnega sistema HSE, ki velja za "zlato kokoš" slovenske energetike.
Neuspeh pri izdaji obveznic, pogojen tudi z neugodnimi časi za energetske družbe v Evropi, je bil velik udarec na HSE. Tam naj bi luknjo še letos zakrpali z najetjem novega 200-milijonskega posojila pri konzorciju tujih bank. "Finančnih obveznosti in načinov njihovega pokrivanja ne moremo komentirati," pojasnjujejo na HSE.
Pol milijarde evrov izgube
O nezadovoljstvu nekaterih tujih upnikov HSE smo že pisali. Skupina je imela na zadnji dan lanskega leta za več kot milijardo evrov obveznosti do bank.
Gorazd Skubin je vodenje HSE prevzel v začetku poletja. Pred tem je bil član poslovodstva za tehnične zadeve. Gre za funkcijo, ki so jo v HSE "iznašli" prav za imenovanje Skubina.
Kmalu zatem so na HSE objavili, da so lani na ravni skupine ustvarili rekordnih 443 milijonov evrov izgube. Največ po zaslugi katastrofalnega poslovanja TEŠ, ki je leto končala s 460 milijoni evrov minusa, in težav v Premogovniku Velenje, ki je pridelal 70 milijonov evrov izgube.
Kaj je o TEŠ6 ugotovila preiskovalna komisija
Te številke so dokončno razgalile globino finančnih ran, ki jih je HSE prizadejal TEŠ6. S projektom se že skoraj dve leti ukvarja tudi parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo vodi Matjaž Hanžek. Še ta mesec naj bi obravnavala prvo vmesno poročilo, ki ni dostopno javnosti.
Komisija se je v tem času največ ukvarjala z vprašanjem premoga. Po naših informacijah je ugotovila:
- da so v Premogovniku Velenje, TEŠ in HSE več let javnost, državo in financerje načrtno zavajali z umetnim prikazovanjem nižje cene premoga od dejanske. S tem so na papirju prikazali, da je TEŠ6 ekonomična investicija, ki bo ustvarjala dobiček. Resnica je bila ravno obratna. Višja cena premoga je ob cenah električne energije, precej nižjih od načrtovanih, in podražitvah investicije to v finančnem smislu pahnila v brezno.
- da še vedno obstajajo razlogi za dvom, ali bodo v Velenju nakopali dovolj premoga za predvideno obratovanje TEŠ do leta 2054.
V Premogovniku Velenje so v času, ko ga je vodil Milan Medved, vrsto let obljubljali, da bo cena premoga za TEŠ6 znašala 2,25 evra na gigadžul. Že kmalu po tem, ko je država projekt podprla s poroštvi, se je dokončno izkazalo, da bo krepko višja.
Ko HSE zavlada kandidat SMC, pride država na pomoč
Spomladi letos so sledile stavka v TEŠ in nato še kadrovske spremembe na HSE. S položaja se je moral posloviti Blaž Košorok. Zamenjal ga je Gorazd Skubin, ki je na položaj prišel s podporo SMC. Več o prvih Skubinovih kadrovskih potezah pišemo v okvirju.
Skubinu je HSE kupil tudi službeni avtomobil BMW 520, letnik 2015. Koliko so zanj plačali, nam v holdingu, od katerega je Slovenski državni holding (SDH) zahteval racionalizacijo in krčenje stroškov v skupini, v dobrem tednu dni niso pojasnili. "Generalnemu direktorju po pogodbi o zaposlitvi pripada službeni avto. Ker v voznem parku ni bilo avtomobila, je bil kupljen rabljen avto, katerega vrednost je nižja od v pogodbi določene," so poudarili na HSE.
Več slovenskih menedžerjev je v preteklosti "zaslovelo" ravno zato, ker so si takoj po prihodu v državno gospodarstvo omislili novo službeno vozilo. Takšen primer je bil Aleksander Svetelšek, nekdanji predsednik uprave Petrola, ki mu je družba ob prevzemu mandata leta 2009 kupila BMW X6. V začetku leta 2013, le nekaj mesecev pred milijardno državno dokapitalizacijo banke, pa si je tedanji predsednik uprave NLB Janko Medja omislil več deset tisoč evrov vredni audi A6 s kopico dodatne opreme.
Iz te stranke prihaja tudi minister Gašperšič. Klemen Potisek, državni sekretar na ministrstvu, zadolžen za energetiko, je nekdanji uslužbenec HSE, ki je sedel v nadzornih svetih premogovnika in TEŠ.
Za spremembe energetske zakonodaje je zadolžen Klemen Potisek, državni sekretar, zadolžen za energetiko.
Ministrstvo je o svojih načrtih glede pomoči TEŠ očitno že pred časom obvestilo tudi HSE. Po neuradnih informacijah so namreč na holdingu pri projekcijah poslovanja za prihodnje leto pripravila tudi scenarije, ki že upoštevajo dodatni priliv.
Prvi nadzornik brez komentarja
"Gradivo za pripravo letnega načrta ni javni dokument in ga zato ne komentiramo. Hkrati s tem ne moremo potrditi vaših navedb," so nam na HSE odgovorili, ko smo jih vprašali, zakaj so v projekcije poslovanja za leto 2017 vključili tudi scenarije, ki predvidevajo uvedbo prednostnega dispečiranja za TEŠ, in koliko denarja naj bi pridobili iz tega mehanizma. Viri omenjajo, da naj bi ga bilo za dvajset milijonov evrov.
"Načrt smo obravnavali kot osnutek. Do sprejema ga ne komentiramo," je pojasnil predsednik nadzornega sveta HSE Milan Perovič.
Na ministrstvu poudarjajo, da morajo pred uvedbo mehanizma za pomoč TEŠ pridobiti soglasje evropske komisije. Ali bi lahko začel veljati že prihodnje leto, si ne upajo napovedati.Že pred časom pa so na ministrstvu razmišljali še o eni obliki pomoči TEŠ – uvedbi mehanizma za zagotavljanje zadostnih proizvodnih zmogljivosti (iz angl. CRM), s katerim v Evropi pomagajo preživeti velikim proizvajalcem električne energije. Razlika je, da bi država pri tem mehanizmu stroške subvencioniranja elektrarn prevalila na trgovce z električno energijo.
Kdo je prišel na HSE in kdo naj bi odšel
Po prihodu Gorazda Skubina na čelo HSE v matični družbi prihaja do velikih kadrovskih sprememb.
Novi generalni direktor je s seboj pripeljal Gregorja Karlovška, dolgoletnega sodelavca na Petrolu in v družbi Interenergo, kjer je bil pred leti zaposlen Skubin.
Na HSE bo v prihodnjih tednih prišlo še več kadrov. Objavili so namreč razpise za več delovnih mest, med drugim tudi za izvršnega direktorja sektorja za investicije in vodjo službe za informatiko. Po neuradnih informacijah naj bi bil pred odhodom tudi Tomaž Štokelj, dolgoletni izvršni direktor za trgovanje, ki je na položaju "preživel" vse zamenjave v HSE od njegove ustanovitve v začetku stoletja. Njegovo zamenjavo je v zadnjih letih večkrat zahteval predsednik nacionalnega sindikata energetike Branko Sevčnikar.
47