Ponedeljek, 8. 5. 2017, 4.02
7 let, 2 meseca
Policija išče sledi za milijoni Darka Horvata
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
28
Za Darkom Horvatom, nekoč največjim domačim pidovskim tajkunom, je ostalo pogorišče z nepoplačanimi 170 milijoni bančnih dolgov, po katerem zdaj brskajo kriminalisti. Pod njihovo lupo so tudi posojila Factor banke, ki je leta 2013 končala v nadzorovani likvidaciji. Pri kom vse so iskali dokaze o Horvatovih spornih poslih?
Kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) so po naših informacijah v začetku marca izvedli več hišnih preiskav pri nekdanjih menedžerjih iz propadlega poslovnega sistema Aktiva, ki ga je vrsto let vodil največji domači pidovski tajkun Darko Horvat.
V preiskavah so iskali dokaze za sume kaznivih dejanj v poslih med družbami v lasti Aktive, njenimi menedžerji in zdaj že nekdanjo Factor banko. Ta je leta 2013 končala v nadzorovani likvidaciji, lani pa jo je država pripojila k Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB). Med osumljenimi je po naših podatkih pet oseb:
- Trije nekdanji vodilni v Factor Banki: nekdanji predsednik uprave Boris Pesjak, njegov naslednik Ciril Dragonja in nekdanji član uprave Dušan Valenčič.
- Darko Horvat, ustanovitelj in dolgoletni predsednik uprave Aktive, v katero so slovenski državljani v prvi polovici 90. let vložili za tristo milijonov evrov lastninskih certifikatov. Za vsakega od njih je v reklamah obljubljal tisoč nemških mark. Za Aktivo je danes ostalo pogorišče: opeharjeni mali delničarji, prazne stečajne mase in več kot sto milijonov evrov dolgov do bank.
- Andrej Ručigaj, nekdanji izvršni direktor Aktive Naložb in Horvatova desna roka.
Kriminalisti naj bi v preiskavi kot osebe, ki bi lahko pripomogle k razjasnitvi dogajanja, obiskali tudi nekdanjega dolgoletnega direktorja Aktive Naložb Aleša Okorna, Tadeja Počivavška, ki je družbo kratek čas vodil v začetku leta 2009, dolgoletno Horvatovo poslovno sekretarko Mirjam Srebrnjak, nekdanjo finančno direktorico Tatjano Šoštarič in več drugih.
Na policiji so potrdili le, da "NPU vodi predkazenski postopek zoper več oseb zaradi kaznivih dejanj v zvezi z najetimi posojili v škodo Factor banke". Po naših podatkih kriminaliste zanima vloga, ki sta jo imela Horvat in Ručigaj kot člana nadzornega sveta Factor banke pri odobravanju več spornih posojil. Večine teh posojil družbe v lasti Aktive nikoli niso vrnile.
Ni skrivnost, da je imel Horvat velik vpliv na Factor banko. Aktiva, pozneje preimenovana v CG Invest, je bila z desetimi odstotki delnic druga največja lastnica banke. Horvat jo je nadzoroval več kot desetletje, od leta 2009 pa tudi Ručigaj.
Kaj vse je vedel Darko Horvat?
Nadzorni svet Factor banke sta Horvat in Ručigaj zapustila šele junija 2012, le dobro leto pred uvedbo nadzorovane likvidacije Factor banke. Že takrat je Horvat morda vedel, kakšna usoda čaka banko. Na to je v pričanju pred preiskovalno komisijo državnega zbora za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu posredno namignil tudi Herman Rigelnik, dolgoletni prvi mož ACH, nekoč največjega lastnika Factor banke.
Herman Rigelnik je državnozborsko preiskovalno komisijo opozoril, naj se raje loti preiskovanja, zakaj so se družbe, povezane z Darkom Horvatom, umaknile iz Factor banke še pred njeno likvidacijo.
"Zakaj, ko pride do likvidacije Factor banke, ni več nikjer KD Investa in drugih družb, ki so bile povezane z Darkom Horvatom? In zakaj Darko Horvat izstopi iz Factor banke in NLB, kjer je imel posojila zavarovana z delnicami Factor banke, ter odide v Novo KBM, tam dobi posojila in jih zavaruje z delnicami Factor banke. To so zgodbe za preiskovalno komisijo," je na zaslišanju dejal Rigelnik.
Dvojna vloga Darka Horvata
Pri dogovorih o posojilih sta Horvat in Ručigaj nastopala v dvojni vlogi. Podatki, ki smo jih pridobili, razkrivajo, da sta v več primerih kot člana nadzornega sveta glasovala za posojila, ki so jih dobivale njune družbe:
- Horvat je tako maja 2008 na dopisni seji nadzornikov Factor banke glasoval za odobritev sedem milijonov evrov posojila družbi Aktiva Naložbe. Takrat jo je Horvat lastniško obvladoval prek verige podjetij na Nizozemskem, v Veliki Britaniji in Luksemburgu.
- Novembra 2010 sta Horvat in Ručigaj soglašala tudi s podaljšanjem 10,3-milijonskega posojila družbi Aktiva Holdings iz Nizozemske, ki je pozneje pod imenom CG Venture končala v stečaju.
- leta 2008 sta Horvat in Ručigaj soglašala z odobritvijo dveh posojil v skupni višini šest milijonov evrov družbi Vrtnarija Lada, ki je bila povezana z Aktivo.
- Nekaj mesecev pozneje, novembra 2011, je Ručigaj kot izvršni direktor Aktive naložb Factor banko brez obrazložitve prosil za podaljšanje obeh posojil, odobrenih v letih 2008 in 2010. Iz poznejšega glasovanja o tem se ni izločil, s čimer je kršil tudi takrat veljavne predpise Banke Slovenije.
Po naših informacijah so kriminalisti pod drobnogled vzeli tudi odobritev 21,3-milijonskega posojila družbi Aktiva Holdings iz leta 2007 in 6,5-milijonskega posojila družbi Aktiva Naložbe v maju 2008. Sporna naj bi bila tudi odobritev 711.000 evrov vrednega kratkoročnega posojila Horvatovi nizozemski družbi SEI Holding.
170 milijonov evrov na Nizozemsko in v Luksemburg
Do takrat je Horvat že dodobra finančno izčrpal slovenski del skupine Aktiva. 170 milijonov evrov sredstev, ki jih je dobil s posojili pri slovenskih bankah in kupninami od finančnih naložb, je nepovratno posodil različnim podjetjem na Nizozemskem in v Luksemburgu, od tam pa je šel denar na različne naslove po svetu.
V Sloveniji so ostala prazna podjetja, ki so v zameno prejela le ničvredna ekonomska upravičenja za dolgoročne finančne naložbe. Čeprav so jim ta na papirju omogočila pravico do morebitnih dividend in kupnin od prodaje naložb, jih v slovenskem delu Aktive niso mogli ne upravljati ne samovoljno prodati. Upravljavske pravice so namreč ostale v tujini.
Zakaj so preiskovalci pozabili na prvega nadzornika Factor banke?
Med osumljenimi po naših podatkih ni Petra Falatova, dolgoletnega predsednika nadzornega sveta Factor banke, ki je bil na tem položaju kar 20 let.
Iz zapisnikov sej nadzornikov izhaja, da niti dolgoletni predsednik Peter Falatov niti katerikoli drugi člani niso zahtevali izločitve Darka Horvata in Andreja Ručigaja iz glasovanj na sejah. Falatov je na zaslišanju pred državnozborsko preiskovalno komisijo dejal, da sta imela dva člana nadzornega sveta – Darko Horvat in Vera Mihatovič iz ACH – "direktne konzultacije s predsednikom uprave banke /…/ pred sejo nadzornega sveta".
Morda se odgovor na to vprašanje skriva v dobrih odnosih, ki jih je imela družina Falatov s Klausom Schusterjem, poznejšim predsednikom uprave Factor banke v likvidaciji. Ta je proti nekdanjim upravam banke vložil serijo ovadb in odškodninskih tožb. Nobene od teh banka ni vložila proti Petru Falatovu.
Njegov sin Matej Falatov je predsednik uprave Addiko banke (nekdanjega Hypa), ki je poslovno sodelovala s Schusterjem. Ta je v enem od intervjujev tudi sam priznal, da je bila Hypo banka njegova največja stranka. Kot je znano, se je Schuster vrsto let ukvarjal s poslovnim svetovanjem.
"Ve se, da za Aktivo stoji Darko Horvat"
A tudi selitev premoženja iz Slovenija Horvata in Ručigaja ni motila pri dvigovanju rok za posojila Factor banke. Na to je posebej opozorila tudi državnozborska preiskovalna komisija za preiskovanje zlorab v bančnem sistemu.
Dogajanje v Factor banki je preiskovala tudi parlamentarna preiskovalna komisija za ugotavljanje zlorab v bančnem sistemu pod vodstvom Anžeta Logarja.
V svojem poročilu ugotavlja, da je bil Ručigaj zelo dobro seznanjen s finančno sliko skupine Aktiva. Zaradi tega je moral vedeti, da "se s podaljševanjem posojil sprejema odločitev v škodo Factor banke". Da je vse niti v Aktivi tudi po svojem uradnem umiku iz družbe še vedno vlekel Horvat, dokazuje tudi dokument, ki ga je pridobila komisija. Gre za neformalno navodilo uprave banke, da lastniške strukture Aktive ni treba podrobneje preverjati, saj "se ve, da za njo stoji Darko Horvat".
Končna bilanca poslov s Horvatom je za Factor banko porazna. V stečaju CG Investa je prijavila 14,5 milijona evrov terjatev, dodatnih osem milijonov evrov pa v stečaju nizozemskega dela Aktive. Banki je le v nekaterih primerih uspelo unovčiti zavarovanja teh posojil, recimo delnice ene od moldavskih bank, in z njimi poplačati nekaj milijonov evrov dolga.
Brez evra lastnega denarja do pomurske tovarne
To pa niso edini posli, ki jih v povezavi s Factor banko in Aktivo preiskujejo kriminalisti. Po neuradnih informacijah so pod drobnogled vzeli tudi domnevno sporno financiranje nakupa družbe Vitiva, pomurskega proizvajalca arom iz rožmarina.
Vrsto let je bila lastnica Vitive nizozemska družba SEI Holding, ki jo je obvladoval Horvat. Konec leta 2012 mu je to naložbo zasegla Factor banka in jo takoj zatem preprodala. Kupilo jo je ciprsko podjetje Illuria Holdings, ki je bilo ustanovljeno tik pred tem.
To mu je v "tajkunski" maniri uspelo brez evra lastnih sredstev, saj je podjetje Illuria Holdings 18 milijonov evrov posojila za nakup delnic najelo pri Factor banki. Pri odobritvi posojila, ki naj bi bilo slabo zavarovano, naj bi v banki uporabili cenitve, ki so bile pred tem opravljene za drug namen. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi bili takrat prepričani o visoki vrednosti Vitive, ki pa je kmalu zatem izgubila ključnega kupca.
Družba po nižji ceni v roke Izraelcev
Darko Horvat je zagotavljal, da bo vrnil posojia, nam je povedal Boris Pesjak.
S poslom je Factor banka ustvarila izgubo. Delnice močno zadolžene Vitive, ki jo je banka financirala tudi z obratnim kapitalom, je pozneje - že v času nadzorovane likvidacije - zasegla in prodala izraelskemu Frutaromu. A to je storila po precej nižji ceni - zgolj za osem milijonov evrov. Danes je podjetje Illuria Holdings v lasti DUTB.
Zakaj je poznejša izredna uprava Factor banke v likvidaciji, ki jo je vodil Klaus Schuster, prodala Vitivo kupcu, ki je zanjo ponujal precej manj od nekaterih drugih ponudnikov, še preverjamo.
Kriminalisti naj bi preverjali tudi sume, da je Factor banka pri nakupu Vitive v resnici kreditirala nekdanje vodilne kadre Aktive. Ti naj bi bili po nekaterih informacijah dejanski lastniki ciprskega podjetja, ki je kupilo Vitivo, saj so v njej tudi po njeni prodaji ohranili pomembno vlogo. V upravnem odboru sta ostala Ručigaj in izraelski državljan Ohad Cohen, ki ga je pred leti v Vitivo pripeljala prav Aktiva, bil pa je uradni lastnik podjetja Illuria Holdings. V upravnem odboru Vitive sta bila z Ručigajem do maja 2015, torej še skoraj dve leti po likvidaciji Factor banke.
Z Illurio Holdings je bila povezana tudi Tatjana Šoštarič, nekdanja finančna direktorica Aktive. Ručigaj je že leta 2015 zanikal, da bi bil solastnik Illurie Holdingsa.
Horvat že ovaden zaradi posojil, ki jih ni vrnil Banki Celje
Že poleti 2015 je policija na podlagi naznanil sumov kaznivih dejanj Banke Celje vložila kazensko ovadbo proti Horvatu in Ručigaju zaradi treh posojil v višini skoraj 20 milijonov evrov, ki jih je Aktiva Naložbe pri banki najela leta 2010, a jih nikoli ni vrnila. Banka je želela unovčiti menice na nizozemski banki, a je bil račun že zaprt.
V stečaju nizozemskega dela Aktive je sicer Banka Celje prijavila za skoraj 13 milijonov evrov terjatev.
"Horvat se je včasih izločal, včasih se ni"
S Horvatom, ki živi v Londonu, nam ni uspelo stopiti v stik. Ručigaj nam na vprašanja, ki smo mu jih poslali po elektronski pošti, ni odgovoril.
Ciril Dragonja ni imel občutka, da bi imel Darko Horvat nadrejeno vlogo v razmerju do uprave Factor banke.
Ciril Dragonja je za Siol.net potrdil, da so ga kriminalisti zaslišali o poslih Factor banke z Aktivo. Na vprašanje, kakšen vpliv je imel Horvat na upravo Factor banke, je odgovoril, da enakega kot vsi preostali člani nadzornega sveta. Zakaj se potem ni izločal iz glasovanj? "Včasih se je, včasih se ni. Pri tem ni bil najbolj dosleden," je pojasnil Dragonja, ki "nikoli ni imel občutka, da bi imel Horvat nadrejeno vlogo v razmerju do uprave".
"Gre za kriminalizacijo poslovnih odločitev iz tistega časa. Tudi pred likvidacijo banka ni bila v tako slabem položaju. Še danes trdim, da bi pri življenju ostala s 25-milijonsko dokapitalizacijo," meni Dragonja.
Boris Pesjak je zatrdil, da ga kriminalisti v tej zadevi niso obiskali. "Seveda vnaprej nismo mogli vedeti, da Horvat posojil ne bo vrnil. On je zagotavljal, da jih bo, posojila pa so bila zavarovana," je dejal Pesjak.
Dušan Valenčič nam je pojasnil, da pod posojila, dana Horvatu oziroma Aktivi, razen v enem manjšem primeru ni bil podpisan, saj ob njihovi odobritvi še ni bil član uprave. "Pozneje sem bil podpisan pod nekaj podaljšanj posojil, mislim pa, da smo bili edina banka, ki ji je uspelo od Horvata na različne, tudi prisilne načine izterjati poplačilo več milijonov evrov posojil," je poudaril Valenčič.
"Ne vem, ali je NPU proti meni tudi dejansko vložil ovadbo na tožilstvo. Dejstvo je, da je ovadbe proti nam trem (Dragonji, Pesjaku in Valenčiču, op. a.) vložil Schuster, glede tega pa smo bili na NPU zaslišani novembra. Po sedemurnem zaslišanju nimam občutka, da je uprava naredila narobe kaj drugega kot to, da je posojila odobrila. Vsaj, kar zadeva mene, zagotovo ne," je dodal Valenčič.
28