Planet TV: Zaprtje tovarne sladkorja v Ormožu velika napaka

A sledilo je pomanjkanje sladkorja na svetovnem trgu, kar je cene pognalo v nebo, in dobičke zdaj kujejo Francija, Nemčija, Italija in Velika Britanija, ki obvladujejo sladkorni trg. Prekmurski kmetje si zato prizadevajo, da bi sladkorno peso vrnili na svoje njive.

Na teh njivah je še leta 2006 zadnje leto rasla sladkorna pesa. ''Sladkorna pesa je bila paradni konj na kmetiji. Tu je bila največja dodana vrednost na pridelek,'' je dejal Boris Gumilar, kmetovalec in nekdanji pridelovalec sladkorne pese.

Ukinitev pridelave in predelave ni bila stvar ekonomije, ampak politike. Odločitev za reformo pa je pustila tudi ekonomske posledice. Še v letu 2006 smo kilogram sladkorja lahko kupili za 40 odstotkov ceneje.

Pred tedni objavljena študija je pokazala, da je bilo zaprtje tovarne sladkorja v Ormožu velika napaka, saj: ''Naši izračuni kažejo, da bi pri predvidenem pridelku nad 50 ton pesa bila ekonomsko zelo upravičena,'' pove Črtomir Rozman, profesor na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede. Izgubljena so delovna mesta, obenem z uvozom zgolj izgubljamo. ''Z uvozom izgubljamo zelo velik denar, ki bi lahko pomenil dodano vrednost v tej državi,'' je povedal Miroslav Kosi, predsednik Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije.

Namesto slovenske proizvodnje podjetje TSO uvaža sladkor iz tujine ter ga v svojih prostorih pakira v druge embalaže, ki zatem napolnijo police slovenskih trgovin. Za vrnitev belega zaklada na slovenska tla si prizadeva tudi Združenje pridelovalcev sladkorne pese, saj kaj bi bilo lepšega kot imeti ''slovensko sladkorno peso v slovenski tovarni za slovenski sladkor,'' še pravi Kosi.

Država pa se bo morala do konca meseca junija odločiti, ali si pridelovanja kraljice poljščin in tovarne sladkorja želi, ali ne.