Planet TV: Menedžerji so si tudi v krizi izplačevali visoke nagrade

Odločitev Švicarjev je že podprla Evropska komisija, ki zagovarja več preglednosti pri plačevanju vodstvenih delavcev. Menedžerji so si namreč tudi v krizi, ko so podjetja dobivala državno pomoč, izplačevali visoke nagrade. Komisija zato že napoveduje, da bo do konca leta pripravila zakon, ki bo na tem področju uvedel več reda. A slovenski menedžerji temu niso naklonjeni, sindikati pa idejo podpirajo. Slovenski menedžerji omejevanju plač in nagrad nasprotujejo. S tem vodilni izgubljajo motivacijo za delo. Če je podjetje uspešno, naj bo dobra tudi menedžerska plača, pravijo. Predsednik uprave Simobila Dejan Turk je dejal: "Zagovarjam predvsem to, da je predvsem variabilni del vezan na nek uspeh podjetja in ta je lahko sorazmerno velik." Zaradi radikalne plačne politike bi lahko sposobni direktorji odšli iz Slovenije, svarijo menedžerji. Sindikalist Dušan Semolič pa le zamahne z roko: "Povpraševanje po naših menedžerjih v Evropi ni tako veliko, da bi se bali, da bi menedžerji zapustili Slovenijo." Predlaga, da bi se menedžerske plače vezale na delavske. Razmerje pa bi bilo lahko 1 proti štiri ali pet, odvisno od panoge, v kateri posluje direktor. Če bi delavci zaslužili 800 evrov neto, bi direktor med 3.000 in 4.000. "Torej neko razmerje, ki bi sililo direktorje, da bi dvigoval delavske plače, ker bi to posledično tudi oni zaznal z dvigom svoje plače," je še dejal Semolič. Nekaj podobnega je že pred leti predlagal takratni gospodarski minister Matej Lahovnik. Pahorjeva vlada je njegov predlog sprejela. Omejitev se izvaja. Lahovnik pa vztraja, da imajo državni menedžerji pri nas še vedno dovolj visoke plače. "Lahko seveda maksimalne plače direktorjev dosežejo tudi do 12 - 13 tisoč evrov, poleg tega lahko dobijo še nagrade, kar je v razmerah te krize primerna motivacija," meni Lahovnik. Sicer pa podpira idejo, da bi menedžerjem plače določali neposredno delničarji, torej lastniki podjetij in ne nadzorniki. Da se ne bi znova ponovila zgodba bančnika Marjana Kramarja, ki je z blagoslovom nadzornikov po koncu mandata v NLB-ju v žep pospravil kar dober milijon evrov nagrade.