Petek, 25. 5. 2018, 4.00
6 let, 7 mesecev
Petrol ne bo kupil banke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,49
2
V Petrolu, našem največjem naftnem trgovcu, so odstopili od namere za nakup hranilnice LON, s pomočjo katere so želeli razvijati finančne storitve. Zakaj so si premislili in komu od lastnikov hranilnice so previsoki apetiti odnesli zaslužek?
V Petrolu so se po naših informacijah odločili, da ne bodo prevzeli hranilnice Lon, druge najmanjše bančne ustanove v državi.
Od tega so jih bolj kot previsoka pričakovanja nekaterih delničarjev odvrnilo dejstvo, da si ne bi mogli zagotoviti 75-odstotnega lastniškega deleža. Med lastniki se je v zadnjih mesecih vnel hud boj za vpliv v hranilnici, ki bi jim pozneje omogočal visok zaslužek pri prodaji delnic.
Pri skrbnem pregledu naj bi se pokazale tudi skrite izgube v bilancah, smo izvedeli iz neuradnih virov. Del premoženja naj bi bil precenjen, med drugim njena poslovna stavba.
V Petrolu dogajanja, povezanega s hranilnico Lon, ne komentirajo.
Petrol kupoval bančno licenco
Petrolovo zanimanje za hranilnico Lon je bilo del strategije za prihodnje desetletje, v katerem bodo morali trgovci s pogonskimi gorivi zaradi pričakovanega zmanjševanja deleža vozil na bencinski in dizelski pogon najti druge prihodke. Prilagoditi se bodo morali tudi sodobnim finančnim potem.
Za Petrol je bila hranilnica Lon zanimiva zaradi licence Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, ki bi jih povezali s svojimi finančnimi storitvami. Sami imajo namreč omejeno bančno licenco.
Že zdaj uporabnikom omogočajo plačevanje na obroke ter ponujajo posojila za sončne elektrarne in toplotne črpalke. Nedavno pa so kupili še podjetje MBills, ki je razvilo rešitev za plačevanje z uporabo mobilnega telefona.
Njihov končni cilj je nadgradnja plačilne kartice, ki bi jim omogočala plačevanje ne le na Petrolovih prodajnih mestih, ampak tudi povsod drugod po državi.
Če bi hoteli sami razvijati ta posel, bi morali dodatno razvijati oddelek za tveganje, ki bi posloval v skladu z bančno regulativo. Zdaj bodo finančne storitve v sodelovanju z eno od bank razvijali prek svoje hčerinske družbe, ki bo morala uskladiti poslovanje z bančno regulativo.
V Petrolu imajo sicer na leto s plačilnim prometom za 7,5 milijona evrov stroškov.
Delničarji pričakovali visoko premijo
Danes se sicer izteče končni rok za vplačilo novih delnic hranilnice Lon. Zaradi kapitalske neustreznosti je namreč Banka Slovenije odredila njeno dokapitalizacijo.
Kot edini se je za vstop v lastništvo zanimal Petrol, ki bi prevzel 16-odstotni delež. Toda njegova odločitev je bila odvisna tudi od tega, ali bi z drugimi večjimi delničarji dosegel dogovor o odkupu delnic, ki bi mu nato omogočal prevzem večinskega deleža.
Poslovnež Otmar Zorn je pripravljen prodati svoje delnice hranilnice.
Eden od večjih lastnikov hranilnice Lon, ki je bil pripravljen Petrolu prodati delnice, je Otmar Zorn, nekdanji lastnik Iskre Zaščite in eden od najvplivnejših poslovnežev pri nas.
Zorn je za Siol.net povedal, da bi delnice prodali delničarji, ki imajo v rokah med 20 in 30 odstotki delnic. Za to, da bi Petrol zbral potrebnih 51 odstotkov, bi morali prepričati še številne manjše delničarje, vendar le z dovolj visoko prevzemno ceno.
Nove delnice hranilnice, ki bi jih lahko do danes vpisal naftni trgovec, so trenutno na prodaj za 110 evrov na delnico. Medtem zadnja knjigovodska vrednost delnice konec lanskega leta, ko so že izvedli določene slabitve, znaša 172,1 evra.
Ker se Petrol ne bo odločil za dokapitalizacijo hranilnice, bodo morali svež kapital, okoli dva milijona evrov, zagotoviti obstoječi delničarji. Tisti, ki so že dalj časa lastniki delnic, in tisti, ki so jih kupovali v upanju na hiter zaslužek, bodo medtem obtičali v lastništvu hranilnice, ki ne izplačuje dividend.
Število delničarjev hranilnice Lon se v zadnjih letih močno zmanjšuje, po zadnjih podatkih jih ima le še 357.
Kdo je nasprotoval prihodu Petrola
Največja ovira pri morebitnem naskoku Petrola na hranilnico Lon je bil Sergej Racman, nekdanji finančnik, zdaj pa igralničar in lastnik ljubljanskega Koloseja.
Sergej Racman, eden od največjih lastnikov hranilnice Lon
Racman je na čelu skupine delničarjev, ki imajo trenutno v rokah že več kot tretjino vseh delnic hranilnice. Uradno delujejo nepovezano in samostojno, vendar so med njimi jasne poslovne in sorodstvene vezi. Več o tem v okvirju.
Opozarjajo na slabe poslovne rezultate in domnevne nepravilnosti v hranilnici Lon, že več kot leto dni pa poskušajo tudi prevzeti njeno vodenje.
Odkar so februarja lani vstopili v njeno lastništvo, si prizadevajo za zamenjavo predsednika uprave Jake Vadnjala in tudi predsednika nadzornega sveta Janka Medje, sicer nekdanjega prvega moža Nove Ljubljanske banke (NLB).
Omenjena naj bi bila glavna pobudnika prodaje hranilnice Petrolu. Nadzorni svet je tudi zadolžen za potrjevanje vseh ključnih korakov pri iskanju svežega kapitala.
Neuspešen poskus prevzema nadzornega sveta
Sergej Racman in njemu naklonjeni delničarji že več mesecev pripravljajo teren za razrešitev vodstva hranilnice LON.
Konec lanskega leta so upravi pod vodstvom Vadnjala tudi izrekli nezaupnico. Medtem ko so v Petrolu pregledovali poslovanje hranilnice, je šla omenjena skupina delničarjev še korak dlje in poskušala prevzeti nadzor nad njenim upravljanjem.
Jaka Vadnjal, predsednik uprave hranilnice Lon
Na aprilski skupščini so zahtevali predčasno razrešitev dveh članov nadzornega sveta, in sicer Janka Medje in Roberta Lična. Očitajo jima, da se po izglasovani nezaupnici in ukrepom Banke Slovenije nista ustrezno odzvala in poskrbela za razrešitev Vadnjala.
Namesto njiju so predlagali imenovanje nekdanjega člana uprave NKBM Igorja Žibrika in predsednika uprave družbe IMP Franca Žmavca, ki je tesno poslovno povezan z Racmanom. Žmavc je bil v začetku lanskega leta v igri za člana nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga (SDH).
Njihov manever v hranilnici LON je bil neuspešen, saj niso imeli dovolj glasov. Po zakonu bi jih za predčasno razrešitev Medje in Lična potrebovali najmanj 75 odstotkov, zbrali pa so jih "le" okoli dve tretjini.
V nadzorni svet hranilnice LON, ki ima po novem štiri člane, je bil imenovan le Miha Šlamberger, mariborski odvetnik in nekdanji tajnik NKBM še iz časov, ko je banko vodil Aleš Hauc.
Preverili bodo nakup poslovne stavbe
Na njihovo pobudo je bilo izglasovano tudi imenovanje posebnega revizorja, ki bo preveril nekatere domnevno sporne posle.
V ospredju revizije, ki jo bo opravila družba Baker Tilly Evidas, so okoliščine gradnje nove poslovne stavbe v Kranju, ki je hranilnico lani zaradi oslabitev pahnila v izgubo.
Pod drobnogledom bo tudi propadli projekt prodaje kriptožetonov, ki jo je hranilnica LON omogočala na svojih bankomatih, vendar je posredovala Banka Slovenije in prepovedala tovrstne posle.
Ali bodo dogajanje presekali regulatorji?
Nekateri opozarjajo na sume usklajenega delovanja skupine delničarjev, ki jo vodi Sergej Racman in po dostopnih podatkih obvladuje tretjino vseh delnic hranilnice LON.
Naša analiza je pokazala, da so vsi člani skupine tako ali drugače povezani z Racmanom:
- poslovnež Jože Kojc, ki ima z Racmanom v lasti igralni salon Astraea v Lipici,
- Dejan Šurbek, ki vodi Kojčev igralni salon Paquito v Volčji Dragi. Leta 2013 je Kojcu prodal, tri leta pozneje pa nazaj odkupil nepremičninsko podjetje Probonus iz Maribora,
- Aleksander Sekavčnik, s katerim je Racman soustanovil finančno družbo KD Group,
- Urban Racman, bratranec Racmana in direktor nekaterih njegovih podjetij.
Tudi na zadnjih skupščinah so glasovali usklajeno in podprli nekatere Racmanove predloge, zaradi česar bi lahko imeli težave z regulatorji.
Po zakonu o bančništvu bi morali namreč še pred pridobitvijo tako imenovanega kvalificiranega deleža, ki presega 10 odstotkov delnic, pridobiti dovoljenje Banke Slovenije. Zanj niso zaprosili, saj nobeno od podjetij iz skupine uradno tega praga ne presega.
Z zadnjo dokapitalizacijo hranilnice, ko so izkoristili prednostno pravico in vpisali nove delnice, bi morali preseči omenjeno zakonsko omejitev. Toda temu so se preprosto izognili tako, da so manjši del delnic prodali drugemu podjetju v skupini.
Na Banki Slovenije ne komentirajo nadzorniških postopkov, kot tudi ne razkrivajo morebitnih ukrepov zoper delničarje. V splošnem so pojasnili, da bi imetnik delnic, ki nimajo dovoljenja za kvalificirani delež, izgubili večino glasovalnih pravic. V skrajnem primeru bi lahko odredili prodajo delnic.
Na Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) so medtem povedali, da vselej, ko zaznajo sum kršitve, uvedejo postopek nadzora, v okviru katerega preverijo vsa relevantna dejstva in okoliščine.
2