Novi šef DUTB ni po volji vseh vladnih mož

Imre Balogh je funkcijo glavnega izvršnega direktorja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) začasno opravljal od konca lanskega leta, ko se je moralo predčasno posloviti prejšnje vodstvo. Pred tem je bil predsednik uprave Probanke v likvidaciji in od marca 2015 tudi neizvršni direktor upravnega odbora DUTB.  

Simoneti spet mimo vlade

Izvršna direktorja ostajata Janez Škrubej in Aleš Koršič. Z imenovanjem Balogha se je ponovno pokazala samovoljnost upravnega odbora DUTB in predvsem njegovega predsednika Marka Simonetija. 

Po neuradnih informacijah je bil namreč Mitja Križaj v nominacijskem postopku bolje ocenjen kot Balogh. Poleg tega pa naj bi užival tudi podporo dveh ključnih ministrstev – finančnega in gospodarskega. Njegova glavna prednost je poznavanje področja nepremičnin, ki jim bo morala DUTB v prihodnjem obdobju nameniti osrednjo pozornost.

Pod Baloghom počasen razplet prodajnih postopkov

Za Simonetija je Balogh manjša neznanka od Križaja. Balogh brez dvoma velja za človeka, ki se je lotil čiščenja dediščine prejšnjega predčasno umaknjenega vodstva. V pogovoru za Siol.net pred mesecem dni je poudaril, da je v času svojega mandata prepolovil stroške odvetniških in drugih svetovalnih storitev, ki so javnost razburjale v času, ko so DUTB vodili kadri iz Skandinavije, izboljšal procese odločanja ter pripravil spremenjena pravila pri prodaji terjatev.

Z imenovanjem Balogha se je ponovno pokazala samovoljnost upravnega odbora DUTB in predvsem njegovega predsednika Marka Simonetija. Neuradno sta gospodarsko in finančno ministrstvo bolj navijali za Baloghovega protikandidata Mitjo Križaja. Foto: STA , Kot njegova glavna slabost se je do zdaj omenjalo pomanjkanje avtoritete. Poznavalci razmer na slabi banki opažajo precejšen organizacijski kaos. To naj bi se kazalo v počasnem razpletanju privatizacijskih postopkov oziroma prodaje terjatev do velikih slovenskih podjetij. 

Kaj čaka novega šefa DUTB

Pred novim vodstvom DUTB so naslednje naloge:

• dokončanje postopkov prodaje terjatev in lastniških deležev,
• hitrejše unovčevanje zastavljenih (praznih) nepremičnin,
• učinkovito finančno (in poslovno) prestrukturiranje dolžnikov,
• z upravljanjem premoženja ustvariti zadosten donos,
• pravočasno poplačati obveznice s poroštvom države.

Slaba banka je imela v preteklosti že precej težav z doseganjem nekaterih ciljev. 

Pri vsem tem bo moralo novo vodstvo skrbeti tudi za gospodarno delovanje. V javnosti so odmevali netransparentna prodaja premoženja (na primer terjatve do ACH), visoki stroški zunanjih svetovalcev, ki jih je najemalo nekdanje vodstvo DUTB, in previsoke plače, ki si jih je izplačevalo mimo zakona.

Med velikimi primeri, ki bi jih v DUTB morali prednostno rešiti, so Cimos, DZS, T-2, Istrabenz, MLM in Merkur. Nekateri od teh prodajnih postopkov so tik pred dokončanjem, spet drugi iz nepojasnjenih razlogov stojijo.

1. Cimos pred prodajo

Privatizacija Cimosa se vleče že (pre)dolgo. Rok za končanje prodajnega postopka je bil že nekajkrat podaljšan, zdaj pa kaže, da ga bodo vendarle uspešno izpeljali. Kot smo poročali, je stomilijonsko ponudbo zanj oddal italijanski sklad Palladio Finanziaria.

Bojan Petan je na čelu uprave DZS, s katerim se mora zaradi 79-milijonskih terjatev ukvarjati DUTB. Do zdaj mu novega lastnika holdinga ni uspelo najti. Foto: STA ,

2. Ne vedo, kaj bi z DZS

Novega lastnika za zdaj neuspešno iščejo tudi 79-milijonske terjatve do finančnega holdinga DZS. Že več let je največja upnica DUTB, ki v DZS dlje časa ni potegnila nobene opaznejše poteze, čeprav je Bojan Petan, predsednik uprave DZS, ki velja za dejanskega lastnika skupine, že večkrat kršil različne zaveze iz bančnih reprogramov. Za nakup terjatev sta  sicer interes izkazala dva finančna velikana: York Capital Management in Bank of America Merrill Lynch International. Po neuradnih informacijah na DUTB ocenjujejo, da je ponujena cena prenizka. Zato DZS ostaja v rokah DUTB, vendar ni jasno, kako namerava upravljati naložbo.

3. Agonija s T-2

Kot kaže, se tudi agonija T-2 ne bo kaj hitro končala. Lastništvo operaterja, ki ga je z denarjem državnih bank postavil cerkveni Zvon Ena Holding, je že pred časom prevzel Jurij Krč, ki je za T-2 ekskluzivno gradil optično omrežje. Hkrati se je T-2 s prisilno poravnavo spretno izognil poplačilu dolgov do DUTB in drugih oziroma ga zamaknil v daljno prihodnost. Zaradi tega so upniki zahtevali in tudi dosegli začetek stečaja T-2. Od razpleta spora med DUTB in Krčem sta odvisna uspešnost prodaje 120-milijonskih terjatev do T-2 in konec iskanja novega, finančno močnega lastnika.

4. Rušijo strategijo o konsolidaciji turizma

Na prodaj so tudi terjatve DUTB do Istrabenza oziroma do njegove turistične družbe, ki so zavarovane s številnimi hoteli na Obali. Istrabenz turizem ima v lasti Lifeclass Grand hotel Portorož ter hotele Apollo, Riviera, Slovenija, Neptun in Mirna.

Trenutno se bije boj za Hotele Bernardin, ki bi morali po medbančnem dogovoru prodati del premoženja, vendar niso dobili ustreznih zavezujočih ponudb. DUTB želi to izkoristiti in doseči sodno prodajo terjatev. S tem ruši strategijo države o konsolidaciji slovenskega turizma. Kot je znano, je vlada v začetku leta DUTB naložila, da mora zaradi povezovanja slovenskega turizma SDH in Kapitalski družbi prodati terjatve do Save, ki ima lastniške deleže v Savi Turizmu, Istrabenzu in Hotelih Bernardin.

Janez Škrubej ostaja izvršni direktor DUTB. Ob njem bo na položaju tudi Aleš Koršič. Foto: Matej Leskovšek

5. Še en propadli prodajni postopek

V začetku leta se je začela tudi prodaja večinskega paketa delnic Mariborske livarne Maribor (MLM). DUTB in državni SDH sta podpisala sporazum o skupni prodaji pomembnega dobavitelja avtomobilski industriji, ki se ukvarja s proizvodnjo tlačnih ulitkov z mehansko obdelavo in kovanih polizdelkov iz bakrovih zlitin. Po neuradnih podatkih je bil prodajni postopek pred kratkim neuspešno končan.

6. Merkur gre v prodajo

Banke, ki so slaba posojila prenesle na DUTB, so globoko zabredle tudi v Merkurju. Zdaj so na prodaj trgovska središča in druge nepremičnine, novega lastnika pa išče tudi nekdanja hčerinska družba Big Bang, katere ekonomsko lastništvo si delita DUTB in Banka Koper. Njune terjatve so namreč zavarovane z lastništvom trgovca s hišno in zabavno elektroniko ter belo tehniko.

Poleg tega je še vrsto manjših in srednje velikih podjetij, ki so se (pre)zadolžila pri bankah, njihova posojila so bila prenesena na DUTB, zdaj pa so na prodaj.

Lastnika išče za milijardo evrov nepremičnin

Kljub vsemu največjo vrednost zavarovanj posojil, ki so bila prenesena na DUTB, predstavljajo nepremičnine. V večini primerov je najbolj smiselno unovčevanje oziroma prodaja nepremičnin, poudarjajo. V teh primerih se poplačajo s kupnino. V DUTB se lahko odločijo tudi za prevzem nepremičnine in jo pozneje sami prodajajo.

Konec lanskega leta je imel DUTB neposredno v lasti 109 nepremičnin v skupni vrednosti nekaj manj kot 70 milijonov evrov. Bistveno več jih je, če upoštevamo še stečajne postopke, v katerih je DUTB upnik, in še živeče dolžnike, ki imajo posojila zavarovana z nepremičninami. V teh primerih naj bi vrednost zastavljenih industrijskih objektov, poslovnih prostorov, zemljišč, stanovanj oziroma hiš in parkirnih prostorov dosegala več kot milijardo evrov. 

Mitja Križaj (levo) na vrhu DUTB ni zamenjal Imreja Balogha, čeprav je imel po neuradnih informacijah podporo tako finančnega kot gospodarskega ministrstva. Foto: Matej Leskovšek

Vrniti bodo morali na stotine milijonov

Z njihovim unovčenjem bo DUTB v prihodnjem obdobju zbirala potrebna sredstva, s katerimi bo izpolnjevala načrte in v roku poplačevala obveznosti. Decembra letos namreč v plačilo zapadejo več kot pol milijarde evrov vredne obveznice, konec prihodnjega leta pa bo morala DUTB poravnati še za nekaj več kot 700 milijonov evrov obveznosti.