Kaj za 4.600 delovnih mest pomeni ponudba Italijanov

Ali se bodo želje vodstva Cimosa uresničile, bo znano v začetku septembra. Do takrat mora italijanski sklad Palladio Finanziaria  z lastniki skleniti dogovor o prodaji in upnike – banke, dobavitelje in kupce – prepričati v svoj predlog poplačila finančnih obveznosti.  V nasprotnem primeru se Cimos ne bo mogel izogniti stečaju.

Na nitki usoda 4.600 ljudi

Čimprejšnji konec privatizacijskega postopka je za prihodnost Cimosa ključna. Zaradi več let trajajočega sanacijskega postopka namreč izgublja zaupanje kupcev, od katerih so odvisna naročila za nov razvojni cikel in s tem ohranitev delovnih mest. Ob koncu junija je bilo v koprskem koncernu kljub precejšnjim odpuščanjem še vedno zaposlenih 4.613 ljudi.

Po podatkih, ki so nam jih posredovali iz  Cimosa, se je v lanskem letu obseg sodelovanja z dobavitelji v primerjavi z letom pred tem zmanjšal za deset odstotkov. To je sorazmerno s padcem obsega prodaje.

"V času nelikvidnosti in prisilne poravnave kupci niso želeli sklepati novih poslov z nami. Po uspešni izpeljavi postopka prisilne poravnave so nas začeli nominirati za nove posle, vendar ne v enakem obsegu kot prej," opozarjajo v Cimosu. Dodatne posle in nominacije z večjimi projekti pričakujejo po uspešnem koncu privatizacijskega postopka, ki ga uprava podpira.

V Cimosu še vedno dela več kot 4.600 ljudi. Foto: STAfoto

Pridobili šele za 115 milijonov evrov naročil

Poudarili so, da je stabilizacija poslovanja družbe, s katero so se ukvarjali v zadnjih dveh letih, že prispevala k pridobitvi novih poslov. Za naslednje štiriletno obdobje so pridobili za več kot 115 milijonov evrov. Za primerjavo: prihodki družbe Cimos so v lanskem letu znašali 384 milijonov evrov.

Koliko naročil ima Cimos dokončno potrjenih za leto 2017, v podjetju niso razkrili, Povedali so le, da bo izdelke, ki jih proizvaja in dobavlja kupcem v letošnjem letu, večinoma izdeloval tudi v letu 2017.

Po neuradnih informacijah pa naj bi bilo stanje naročil že za prihodnje leto precej zaskrbljujoče. Poleg poslov, ki jim jih zagotavljajo dolgoročne pogodbe in katerih obseg se vsako leto zmanjšuje, naj bi imeli samo še za nekaj milijonov evrov novih poslov.

Bodo banke pristale na visoke odpise?

Po naših zanesljivih informacijah so Italijani za Cimos skupaj z njegovimi dolgovi ponudili le dobrih sto milijonov evrov. Ob upoštevanju dokapitalizacije, ki jo kot pogoj za nadaljnje poslovno sodelovanje postavljajo predvsem Cimosovi kupci, in še nekaterih drugih zavez ponudba znaša skoraj 170 milijonov evrov.

Medtem ko so se lastniki, med katerimi je največja država, bolj ali manj sprijaznili, da bodo za svoj delež dobili simbolično kupnino, je z upniki drugače. Banke za zdaj ponudbe Palladia niso sprejele, saj od njih zahteva dodatne visoke odpise. Do 2. septembra morajo Italijani v pogajanjih banke tako prepričati v način poplačila posojil.

Za piko na i še dvom o plačilu davčnih obveznosti

Kot smo že poročali, pa so največji kamen spotike med Palladiom in državo predvsem  obveznosti iz morebitnih izgubljenih tožb Cimosa. Te po naših informacijah skupaj znašajo okoli 60 milijonov evrov. Najtežja je 20-milijonska tožba hrvaške slabe banke (DAB), ki bi se lahko z zamudnimi obrestmi celo podvojila.

Naši viri trdijo, da so Italijani ponudili, da bi s hrvaško slabo banko sklenili zunajsodno poravnavo, katere stroške bi si razdelili zdajšnji in bodoči lastniki. Na drugi strani želijo Italijani dobiti zagotovila, da bo država sama krila morebitne dodatne davčne obveznosti, ki bi jih od Cimosa zahtevala Finančna uprava Republike Slovenije.

V Cimosu so nam potrdili informacije, da obstaja dvom glede plačila obveznosti Fursu. Do zapleta je prišlo zaradi neskladja med domačo zakonodajo in mednarodnimi računovodskimi standardi glede učinkov odpisov in konverzij v prisilni poravnavi. Potencialna obveznost bi v primeru, da bi Furs zahteval drugačno prikazovanje učinkov prisilne poravnave, znašala 16 milijonov evrov. Toda v Cimosu poudarjajo, da Furs tega za zdaj ni zahteval in da v zvezi s tem ne poteka noben spor, ampak odprto vprašanje rešujejo konstruktivno.

V letu 2015 je sicer Cimos v Sloveniji plačali 25,3 milijonov evrov prispevkov in davkov.

Bodo Italijani uspeli prepričati banke za visoke odpise Cimosu? Foto: Matej Leskovšek

Racionalizirali poslovanje iz 24 na 16 družb

• Družba sistematično izvaja ukrepe za večjo stroškovno učinkovitost in zagotavljanje mednarodno primerljivih standardov kakovosti. V zadnjih 18 mesecih je Cimos bistveno poenostavil pravno-formalno sestavo svoje skupine. Z usmeritvijo na osnovno avtomobilsko  dejavnost, s pripojitvami in prodajami posameznih družb se je sestava skupine z izhodiščnih 24 družb zmanjšala na 16, med temi je 11 aktivnih, kar prispeva k bistveno nižjim stroškom in boljšemu nadzoru poslovanja.
• Stabilizacija poslovanja družbe se odraža v višji kakovosti dela in v uspešni proizvodnji, boljšemu obvladovanju nabavnih procesov, vzdrževanju opreme in v zmanjšanem izmetu. Cimos se lahko pohvali še s pravočasnimi nabavami brez izrednih prevozov, z znižanjem stroškov nekakovosti in ne nazadnje s prejeto nagrado  za odlično kakovost in zanesljivost dobav v letu 2015 s strani enega svojih ključnih kupcev.
• Različne projektne skupine v Cimosovih tovarnah uspešno nadaljujejo z optimiziranjem strukture stroškov v proizvodnih procesih.