Novi nepremičninski davek bo pritisnil na ceno nepremičnin

Po prvih simulacijah finančnega ministrstva naj bi novi zakon – veljati naj bi začel januarja prihodnje leto – na letni ravni zagotovil skoraj pol milijarde evrov davka (467 milijonov), zdaj vse dajatve, povezane z nepremičninami, v državno blagajno in občinske blagajne prispevajo le slabih 193 milijonov. Vprašanje je, kako visoko se postavi davčne stopnje Kot pravi Peter Kraljič, nekdanji prvi mož in partner svetovalne družbe McKinsey & Company, je nepremičninski davek običajna praksa v državah, vprašanje je le, kako visoko se postavi davčne stopnje in kaj to pomeni za zasebnike ter kaj za industrijske oziroma poslovne nepremičnine. Za ekonomista Igorja Mastna se na nepremičninski davek ne gleda zgolj kot na nek fiskalni instrument, ker to vseeno ni najbolj fiskalno izdaten davek, v Sloveniji ga je izrazito manj kot v povprečju držav EU-ja. Pri tem davku gre tudi za urejanje razmer na nepremičninskem trgu, je prepričan Igor Masten.

Država si obeta več davka, pobranega zlasti iz obdavčitve stanovanjskih površin Ministrstvo za finance, ki je pripravilo zakonski predlog, pričakuje največje povečanje prihodkov iz obdavčitve stanovanjskih nepremičnin, v povprečju za več kot trikrat, kar je v največji meri rezultat večjega zajema stanovanjskih nepremičnin v obdavčitev. Od obdavčitve poslovnih in industrijskih nepremičnin naj bi se po novem nabralo za približno 13 odstotkov več davka. Cilj zakona je obdavčiti vse nepremičnine, vpisane v register nepremičnin (geodetska uprava bo vladi do sredine prihodnjega meseca predlagala prilagoditev cen nepremičnin v skladu s spremembami na nepremičninskem trgu) , kar naj bi pomembno povečalo davčni prihodek iz nepremičnin. Davek bo velik pritisk na cene stanovanj, lahko bo povzročil tudi zmanjšanje števila praznih stanovanj Kaj bo nepremičninski davek prinesel na stanovanjskem področju? Morda tudi skok stanovanjskih najemnin, pravijo poznavalci. Za koliko, je nemogoče napovedati. Kot meni ekonomist Igor Masten, pa bo uvedba nepremičninskega davka gotovo velik pritisk na cene stanovanj, kar bi lahko pripeljalo do njihovega padca. Ne gre pa pričakovati, da bo ta davek povzročil splošno padanje cen nepremičnin, saj bo prišlo do še večje segmentacije nepremičninskega trga. Frano Toš, nepremičninski strokovnjak in prvi mož nepremičninske hiše Interdom, pa pravi, da bo davek na nepremičnine v stanovanjskem segmentu lahko pripomogel tudi k zmanjšanju števila praznih stanovanj.

Za prazna stanovanja in neizrabljena zemljišča še dodatno zvišanje davka Predlog zakona predvideva različne stopnje davka – davčna osnova bo posplošena tržna vrednost – za različne vrste nepremičnin: za stanovanjske površine 0,15-odstotno, za poslovne in industrijske nepremičnine 0,8-odstotno ter za druge vrste rabe, recimo za javno in kmetijsko, pa 0,50-odstotno. Za zemljišča za graditev je določena 0,5-odstotna stopnja, stopnja davka se lahko poviša za prazna stanovanja na 0,45 odstotka, medtem ko se za zemljišča z neizkoriščeno rabo stopnja davka z zakonskim predlogom dvigne na 1,50 odstotka. Občine bi lahko povečale ali znižale davčne stopnje Občine bodo lahko same, če bo zakonski predlog seveda sprejet, za največ polovico povečale ali znižale davčno stopnjo, vendar ta pravica ne bo pripadala vsem slovenskim občinam. Davčne stopnje ne bodo imele pravice znižati tiste slovenske občine, ki bodo v letu pred letom odmere nepremičninskega davka iz državnega proračuna prejele finančno izravnavo.

Bo novi zakon, ki bo do 28. junija v javni razpravi, še bolj odgnal tuje naložbenike in še poslabšal našo konkurenčnost? Peter Kraljič poudarja, da je še prezgodaj za komentarje, da pa je poslovno okolje v Sloveniji že tako neprijazno do tujcev, da bi se to lahko zgodilo.