Nova tarča davkarije: sorodniki – samostojni podjetniki

Na Finančni upravi RS (Furs) ugotavljajo, da je vse pogostejša praksa, ko podjetniki s pomočjo sorodnikov verižno ustanavljajo s. p. in tako prikrivajo dohodke ter plačujejo bistveno nižji davek, kot bi ga morali.

Zato se je odločila temu narediti konec. Od začetka letošnjega leta tako velja, da se prihodki normirancev, ki so povezane osebe, med seboj seštevajo. V to skupino spadajo tako d. o. o. kot s. p. in popoldanski s. p.

"Veliko ljudi je že zaprlo s. p., ker bi v letošnjem letu s povezanimi osebami presegli najvišjo še dovoljeno raven prihodkov," je povedala Nina Orehek Ručigaj iz računovodskega servisa Unija, največjega pri nas.

Manj birokracije in ugodnejša obdavčitev

Normirana obdavčitev je v osnovi namenjena temu, da olajša poslovanje manjšim podjetnikom, ki samostojno nastopajo na trgu (in ne delajo zgolj za enega delodajalca) ter so zaradi tega bolj izpostavljeni tveganju izgube prejemkov.

Zaradi zaznanih množičnih zlorab so se na ministrstvu za finance pod vodstvom Mateje Vraničar Erman odločili, da bodo davčnim inšpektorjem pomagali v lovu na utajevalce. Foto: STA , Po eni strani jim prihrani birokracijo in omogoča samostojno vodenje poslovnih knjig, zaradi česar imajo nižje fiksne mesečne stroške. Poleg tega jim zagotavlja vnaprej znano stopnjo končne obdavčitve, ki znaša štiri odstotke vseh prejemkov.

Obstajajo tudi varovalke, ki preprečujejo zlorabe. Ugodna obdavčitev trenutno velja za prejemke, ki so na letni ravni nižji od 100 tisoč evrov. Zaslužek, ki presega ta prag, je obdavčen po 20-odstotni stopnji.

Ob tem lahko podjetniki v dveh zaporednih letih ustvarijo po največ 150 tisoč evrov letnih prihodkov. Če presežejo ta prag, morajo izstopiti iz sistema normirancev.

Najpogostejše zlorabe

Toda v poenostavljenem načinu poslovanja so številni podjetniki našli način za izogibanje davkom. Na Fursu in ministrstvu za finance ugotavljajo vedno več primerov zlorabe. Med njimi so najpogostejši: 

• podjetniki, ki se ukvarjajo s poslovnim svetovanjem in se izogibajo plačilu davka na dobiček, izstavljajo (fiktivne) račune sorodnikom,
• podjetniki, ki se zaposlijo v svojem podjetju in si izplačujejo minimalno plačo, ob tem odprejo še popoldanski s. p. in si prek njega po bistveno nižji davčni stopnji izplačujejo dodatne prejemke,
• delodajalci zaposlene nagrajujejo tako, da jim prek popoldanskega s. p. izplačajo dodatne, manj obdavčene prejemke.

Vsi ti izkoriščajo prednosti sistema normirane obdavčitve in se izognejo razmeroma visoki davčni obremenitvi prejemkov iz rednega delovnega razmerja.

"Davčni svetovalci se zelo hitro srečamo s takšnimi primeri, ki so pogosti v družinskih podjetjih," je povedala Orehek-Ručigajeva.

Nadzori nad tveganimi zavezanci

Podjetniki, ki so v sorodu ali kako drugače povezani, bi morali v morebitnem davčno-inšpekcijskem postopku dokazati, da opravljajo vsak svojo dejavnost. Dokazno breme je na njih.

“Furs vztraja na stališču, da morajo zavezanci sami skrbeti za to, da plačujejo davke po predpisih. Vsak mora torej sam presoditi, ali še izpolnjuje pogoje in preveri, ali bo morda s povezanimi osebami presegel prag,” pojasnjuje Nina Orehek Ručigaj iz Unije. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl "Za davčne zavezance, pri katerih bo na podlagi analize podatkov ugotovljeno tveganje, se bodo izvajali davčni nadzori. Individualno se bo presojal vsak posamezni primer," so pojasnili na Fursu.

Če davčni zavezanec ne bo uspešen, mu ne bo grozilo le plačilo globe, ampak tudi odmera dodatnega davka in obvezen izstop iz sistema, kar bo zanj pomenilo bistveno višjo obdavčitev.

"Davčni organ ima za preverjanje oziroma ugotavljanje povezanih oseb, ki opravljajo dejavnost, na voljo podatke, ki izhajajo iz davčnega registra in iz drugih davčnih evidenc," so še povedali na Fursu.

Po prstih tudi tiste, ki delajo pošteno

Dokazovanje ne bi smelo pomeniti večjih težav, ko gre za brata z avtomehanično delavnico in sestro s frizerskim salonom. Če se ukvarjata z zelo podobnim ali celo enakim poslom, pa bi se lahko razčiščevanje zapletlo in zavleklo.

"V davčnih postopkih je pomembna dejanska vsebina posla. Inšpektorji bodo preverjali, ali gre za prikrito delovno razmerje, ali povezane osebe sodelujejo, ali so sposobne neodvisno preživeti na trgu," je pojasnila Orehek-Ručigajeva.

Da bodo imeli tisti, ki ne zlorabljajo pravil, velike težave, so med sprejemanjem nove davčne zakonodaje opozarjali tudi nekateri poslanci. "Gre za še eno rešitev v vrsti tistih, ki v želji po preprečevanju zlorab udari po prstih tiste, ki delajo pošteno," je tedaj dejal poslanec Jožef Horvat iz vrst NSi, ki je nasprotovala spremembam.

Izstop iz sistema – samoprijava?

Čeprav je nova davčna ureditev že v uporabi, davčni strokovnjaki ugotavljajo, da so določena vprašanja odprta.

Samostojni podjetniki bi morali izpolniti posebno izjavo o povezanih osebah in jo posredovati na Furs, vendar ta izjava še ni na voljo. Tisti, ki so že oddali davčne obračune brez omenjene izjave, so kljub temu izpolnili svojo zakonsko obveznost in se bodo s problematiko povezanih oseb srečali prihodnje leto.

Foto: STA , Toda s tem so se (ne)hote izpostavili. "Kdor se bo letos odločil za izstop iz sistema normirancev in hkrati navedel, s kom vse je povezan, bo v resnici sporočil Fursu, da je v preteklosti delal narobe. Izdal se bo," je pojasnila Orehek-Ručigajeva.

Po njenih besedah na Fursu ne bodo samodejno seštevali prihodkov normirancev, ki so povezane osebe, ampak se bo to kvečjemu presojalo v morebitnem davčnem nadzoru. Torej bi lahko imeli težave z davčno inšpekcijo v naslednjem letu ali v letu 2020.

"Verjetnost, da podjetje obišče inšpektor, je majhna. V Ljubljani se to v povprečju zgodi na devet let. Govorimo o vseh gospodarskih subjektih, majhnih in velikih," je dodala.

Poglobljeni nadzori pri normiranih s. p. niso novost. Trajajo že od leta 2015, zdaj pa bodo inšpektorji dobili več možnosti za preprečitev zlorab. Z novo zakonodajo so želeli doseči tudi zastraševalni učinek, torej da bi utajevalci sami prenehali sporno prakso.