NLB denar še vedno raje državi kot podjetjem

Matična banka NLB še naprej zmanjšuje obseg posojil nebančnemu sektorju. Konec lanskega septembra je znašal 5,7 milijarde evrov, na zadnji dan letošnjega septembra 5,52 milijarde evrov.

Pri tem je opazen predvsem padec posojil podjetjem, ki so se od lani zmanjšala za 12 odstotkov, s 3,7 na 3,3 milijarde evrov. Posojila prebivalstvu ostajajo na lanski ravni (1,95 milijarde evrov), medtem pa se je za štiri odstotke povečala vrednost posojil državi (s 393 na 409 milijonov evrov) ter obveznic DUTB, ki jih banka dobi v zameno za prenos slabih posojil na slabo banko.

Krčenje poslovanja, a večja marža Tako skupina kot tudi matična NLB sta v prvih treh četrtletjih poslovali v manjšem obsegu kot v enakem obdobju lani, krčenju na prihodkovni strani pa ne sledi krčenje stroškov. Matična NLB je ustvarila 255 milijonov prihodkov, kar je devet odstotkov manj kot lani, stroški pa so se na letni ravni skrčili za štiri odstotke na 137 milijonov evrov.

Čisti dobiček je znašal 50 milijonov evrov, kar je na ravni lanskega leta.

V banki, ki jo vodi Janko Medja, so obrestno maržo ohranili pri 2,4 odstotka, na ravni skupine pa celo povečali z 2,5 na 2,7 odstotka. A hkrati opozarjajo, da nizke obrestne mere in konkurenca maržo pritiskajo navzdol.

Manj slabih posojil Skupina NLB ima danes še za 2,28 milijarde evrov bruto slabih posojil (883,77 milijona evrov neto), kar pa je 13 odstotkov manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Stopnja pokritja z oslabitvami in rezervacijami znaša 69,1 odstotka. Matična banka ima za 1,3 milijarde evrov posojil, kar je 15 odstotkov manj kot lani.

O tem, zakaj se količina slabih posojil v državnih bankah počasi zmanjšuje, je pred dnevi spregovorila viceguvernerka Banke Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo. Ena od težav za počasno prestrukturiranje je državno lastništvo bank in tudi zadolženih podjetij, kar vodi v konflikt interesov, problem je tudi veliko nasedlih naložb na Balkanu.