Medtem ko so v gradbeništvu plače prejemali z največjim zaostankom, pa so morali v rudarstvu delati nadpovprečno število nadur.
Povprečna mesečna bruto plača je v Sloveniji v letu 2012 znašala 1.525,47 evra. To je nominalno za 0,1 odstotka več, realno pa za 2,4 odstotka manj, kot je povprečna mesečna bruto plača v letu 2011, so sporočili iz statističnega urada (Surs). Povprečna mesečna neto plača v letu 2012 je znašala 991,44 evra. Od neto plače v predhodnem letu je bila nominalno za 0,4 odstotka višja, realno pa za 2,1 odstotka nižja.
Najvišje plače v dejavnosti oskrbe z električno energijo
Kot v svojem poročilu navajajo na Sursu, so v letu 2012 najvišje plače prejeli zaposleni na področju dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, in sicer v povprečju 2.215,83 evra bruto. Najnižje povprečne mesečne bruto plače pa so prejeli zaposleni v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (povprečno 991,65 evra).
Povprečne bruto plače najbolj upadle v izobraževanju
Povprečne mesečne bruto plače so se v letu 2012 glede na predhodno leto najizraziteje zvišale v rudarstvu, in sicer v povprečju za 3,7 odstotka, s 3,3-odstotno povprečno letno rastjo so jim sledile plače v dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro, medtem ko so se v predelovalnih dejavnostih povišale v povprečju za 2,5 odstotka. Povprečne mesečne bruto plače so v letu 2012 upadle na dvanajstih področjih dejavnosti, najbolj v izobraževanju, in sicer za 3,3 odstotka.
Največ zaostalih izplačil v gradbeništvu
Zaostala izplačila je v Sloveniji v letu 2012 prejelo v povprečju 10,1 odstotka zaposlenih oseb. Največji delež zaostalih izplačil je bil izplačan v gradbeništvu, kjer je znašal 5,9 odstotka povprečne mesečne bruto plače, in v rudarstvu (5,2 odstotka).
Nadure opravljalo dobrih 12 odstotkov zaposlenih
Nadure je v letu 2012 v Sloveniji opravljalo v povprečju 12,4 odstotka zaposlenih oseb. Na treh področjih dejavnosti je nadure opravljala več kot četrtina zaposlenih oseb. Največ nadur je bilo v rudarstvu (28,3 odstotka), nato v dejavnosti oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (v povprečju 27,2 odstotka) in nato v zdravstvu in socialnem varstvu (25,1 odstotka), so še sporočili iz Sursa.