Največja prednost Slovenije so cene, najslabše nam gre pri mednarodnih naložbah

Od lani sta prvi dve mesti na lestvici globalne konkurenčnosti obdržala Hongkong in Švica, Singapur pa je prehitel ZDA in je letos na tretjem mestu. Med prvo deseterico so še Nizozemska, Irska, Danska, Luksemburg, Švedska in Združeni arabski emirati.

Novinki na lestvici sta Savdska Arabija in Ciper, ki sta se uvrstila na 36. oziroma 37. mesto, Slovenija pa kljub temu ostaja na 43. mestu.

Konkurenčne cene, a malo mednarodnih naložb

Naša država se je najbolje odrezala na področju infrastrukture, najslabše pa na področju poslovne učinkovitosti, a je rezultat od lani izboljšala za pet mest. V posameznih kategorijah se je najvišje uvrstila v kategoriji cene, kjer zaseda šesto mesto, najslabše pa pri mednarodnih naložbah, kjer je za njo ostalo le pet držav.

Slovenija po gospodarski uspešnosti zadnji dve leti nazaduje in je letos pristala na 47. mestu. Najboljši rezultat je dosegla leta 2009, ko je na lestvici zasedla 21. mesto.

Nasprotno pa se rezultat že od leta 2014 izboljšuje na področju vladne učinkovitosti, čeprav ravni iz leta 2009 še nismo dosegli. Letos je Slovenija pristala na 42. mestu. Rezultat najbolj poslabšuje kategorija fiskalna politika.

Od leta 2014 se izboljšuje tudi poslovna učinkovitost, kjer Slovenija zaseda 48. mesto. Od lani smo na področju menedžerskih praks napredovali za kar 10 mest.

Raziskava kaže, da je Slovenija najbolj privlačna zaradi:
- usposobljene delovne sile,
- visoke izobraženosti
- in zanesljive infrastrukture.

Najmanj privlačna pa je z vidika:
- usposobljenosti vlade,
- učinkovitega pravnega reda
- in davčne ureditve, kar se z leti še poslabšuje.

Na lestvici digitalne konkurenčnosti, kjer prva mesta zasedajo Singapur, Švedska in ZDA, se je Slovenija uvrstila na 34. mesto.

Glavni izzivi za Slovenijo

Inštitut IMD kot glavne izzive Slovenije navaja:

• demografske spremembe, ki bodo ključno vplivale na dolgoročno fiskalno stabilnost in trg dela (za to so potrebne tudi reforma zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter pokojninska reforma),
• reformo davčnega sistema, ki bo razbremenila delo, in povečanje privlačnosti Slovenije za tuj izobraženi kader,
• zmanjševanje administrativnih in regulatornih ovir,
• privatizacijo in prestrukturiranje državnih podjetij,
• izboljšan dostop podjetij do (nebančnih) finančnih virov in
• krepitev tehnološke infrastrukture.

Večina držav Evropske unije je svojo uvrstitev letos poslabšala, najbolj Slovaška, ki je padla za 11 mest. Poslabšale so jo tudi vse slovenske sosede: Avstrija in Hrvaška za eno mesto, Madžarska za šest, Italija pa za devet mest. V primerjavi z lani se je med državami EU na lestvici najbolj povzpela Finska, in sicer za pet mest.