Naj plače vodilnih v državnih podjetjih ostanejo omejene?

"Ne sprejmite te nepravične določbe, ki je nevarna za gospodarstvo in za zaposlene," vlado poziva prvi mož ZSSS. Dušan Semolič opozarja, da je čas trenutno najmanj primeren za tovrstne posege v plače uprav v državnih podjetjih.

"Prav v njih se stalno pojavljajo grožnje po zniževanju stroškov dela, vedno se ima v mislih gradnja konkurenčnosti družbe z zniževanjem delavskih plač in se pritiska na odpuščanje delavcev," je dejal in dodal, da ta sloj, ki vodi to politiko, pričakuje zeleno luč, da si lahko izplačujejo plače po mili volji.

Semolič je pojasnil, da so se v obdobju 2012–2013 delavske plače znižale za 2,2 odstotka ter da dve tretjini delavcev prejema plače, ki so pod povprečjem. "Prav sloj, ki bi bil obdarjen s to določbo zakona, pritiska na minimalno plačo, da ta znižuje konkurenčnost in uničuje slovensko gospodarstvo," je še opozoril.

Sonja Šmuc: To ni dobro za gospodarstvo Izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc pravi, da omejitve pri plačah vodilnih v državnih podjetjih niso koristne.

"Pravna analiza primerjalne ureditve v drugih pravnih sistemih in pravu Evropske unije pokaže, da je tako imenovani Lahovnikov zakon, sprejet pred leti, ki je omejil prihodke vodilnih, edinstven in da ni države – z izjemo Poljske –, ki bi z zakonom administrativno določila višino prejemkov, ampak so te podale smernice za oblikovanje menedžerskih prejemkov v javnih oziroma državnih podjetjih," pravi Šmučeva.

Sonja Šmuc je prepričana, da bi bilo omejevanje višine prejemkov vodilnih škodljivo za gospodarstvo, ker nadzornemu svetu jemlje pomembno orodje pri nagrajevanju vodilnih v podjetju v povezavi s poslovnimi cilji, ki jih lastniki in nadzorniki morajo zahtevati od vodstva. Še posebej je pomemben variabilen del dohodkov, ki je vezan na doseganje pričakovanih poslovnih ciljev.

Prejemki uprav višji za petino Izvršni sekretar ZSSS Goran Lukič je spomnil na raziskavo, ki sta jo opravila Združenje nadzornih svetov in družba Deloitte, ki kaže, da so se povprečni bruto prejemki uprav in nadzornih svetov javnih delniških družb od leta 2009 do 2012 zvišali za petino, torej s 388.000 evrov na 470.000 evrov na upravo.

Izpostavil je, da gredo vsi koraki v smer politike dveh svetov, v polarizacijo dohodkovne neenakosti ter da zahteve menedžmenta postajajo vse bolj ostre. Ob tem je postregel s podatkom, da naj bi 832 najbogatejših v Sloveniji živelo zgolj od obresti, dividend in dobička.