Ponedeljek, 22. 7. 2019, 10.43
5 let, 4 mesece
Na Hrvaškem tarnajo nad turistično sezono, v Sloveniji so zadovoljni #video
Medtem ko na Hrvaškem tarnajo nad slabo turistično sezono, v slovenskih turističnih krajih beležijo dobre rezultate. Podatki marsikje napovedujejo še eno rekordno leto, pa čeprav se svetovno in evropsko gospodarstvo že ohlajata. Na Bledu pa imajo zaradi množice turistov domačini že težave, število turističnih postelj je namreč že večje kot število prebivalcev.
Turistični delavci pri naših južnih sosedih se pritožujejo nad letošnjo slabo poletno sezono. Hrvaški turizem je sicer v prvih šestih mesecih letošnjega leta beležil rast, a julijska luknja, običajen upad rezervacij, ki ga zaznavajo že zadnjih nekaj let, je letos večja in globlja.
Hotelirji in drugi ponudniki prenočišč, gostinci in preostali turistični delavci se pritožujejo, da tako slabo, kot je letos, ni bilo še nikoli.
Gospodarstvo se ohlaja, v Sloveniji optimistični
V Sloveniji po besedah naših sogovornikov upada za zdaj ni mogoče zaznati. Lansko leto je bilo za slovenski turizem izredno uspešno, saj smo že peto leto zapored dosegali rekordne rezultate, pravijo na Slovenski turistični organizaciji (STO).
V Bohinju so letos prvič poskusno za promet zaprli cesto od Ribčevega laza proti Ukancu, za obiskovalce pa organizirali avtobusne prevoze.
Dodajajo pa, da je za letos na globalni in evropski ravni mogoče zaznati umiritev rasti. Po ocenah Svetovne turistične organizacije (UNTWO) in Evropskega turističnega združenja (ETC) se bodo turistični prihodi na svetovni ravni letos gibali med tremi in štirimi odstotki. Umiritev rasti v turizmu je posledica splošnega umirjanja v gospodarstvu – tudi napovedi za Slovenijo so bolj umirjene, čeprav še vedno optimistične, pojasnjujejo na STO.
Tudi letos spodbudne številke
V Sloveniji smo sicer v prvih petih mesecih letošnjega leta zabeležili več prenočitev in prihodov tako domačih kot tujih turistov, in sicer štiri odstotke več prihodov (več kot 1,8 milijona) in tri odstotke več prenočitev (več kot 4,6 milijona) kot v istem obdobju lani.
V Sloveniji prevladujejo Avstrijci, Italijani in Nemci
Po deležu prenočitev v prvih petih mesecih prevladujejo gostje z naslednjih trgov:
- Avstrija (več kot 135 tisoč prihodov in več kot 342 tisoč prenočitev),
- Italija (več kot 208 tisoč prihodov in več kot 434 tisoč prenočitev) in
- Nemčija (več kot 100 tisoč prihodov in več kot 260 tisoč prenočitev).
Kot pojasnjujejo na STO, so od januarja do maja zabeležili tudi za pet odstotkov več hrvaških gostov (več kot 108 tisoč prihodov), ki so ustvarili za štiri odstotke več prenočitev (več kot 267 tisoč prenočitev).
Opažajo pa tudi veliko število turistov iz Madžarske (blizu 60 tisoč, kar je za okoli dva odstotka več kot v istem obdobju lani), iz Francije (več kot 28 tisoč, kar je za sedem odstotkov več), pa tudi trgov Velike Britanije, Srbije, Nizozemske, Ruske federacije, Češke republike, Poljske ...
V Ljubljani bolje ali vsaj podobno kot lani
V prestolnici podatkov za mesec junij še nimajo, statistika Turistično informacijskega centra (TIC), ki zajema 20 hotelov in dva hostla, pa kaže na 8,6-odstotno rast prenočitev (zasedenost je bila skoraj 92-odstotna). Tudi podatki za prvo polovico julija so vzpodbudni, saj kažejo na enako število prenočitev kot lani (zasedenost v prvi polovici julija 2019 je bila 88-odstotna).
V Ljubljani v tem času prevladujejo obiskovalci iz Italije, Španije in Francije.
Vse več turistov pride tudi zunaj glavne turistične sezone
Kot pojasnjujejo na ljubljanski turistični organizaciji, so dosegli cilj, ki so si ga zastavili – več prenočitev zunaj sezonskih mesecev. Tako so v prvih štirih mesecih letošnjega leta obiskovalci opravili deset odstotkov več prenočitev kot v enakem obdobju lani.
Najbolj izstopa april, ko so zabeležili za kar 18 odstotkov več prenočitev, maja pa se je rast umirila (povečanje za 3,9 odstotka). Največ prenočitev so sicer v prvih mesecih opravili gostje iz Italije, Nemčije, azijskih držav, Srbije in Velike Britanije.
Hoteli na Obali si obetajo dobro sezono
Na Obali za zdaj večjih odstopanj ne vidijo. Kot so nam povedali v nekaterih portoroških hotelih, beležijo podoben obisk kot prejšnja leta. "Junijski rezultati so primerljivi lanskim, za analizo julijskih rezultatov pa bomo morali še malo počakati," pa so povedali v verigi hotelov LifeClass, ki jo upravlja podjetje Istrabenz Turizem.
Na Bledu že več turističnih postelj kot prebivalcev
Dobro turistično sezono si letos obetajo tudi na Bledu. V prvih šestih mesecih se je število prenočitev v primerjavi z lanskim letom povečalo za pet odstotkov, junija za osem.
Nekoliko pa je skrb zbujajoča rast števila nastanitev, ki se v zadnjih letih neprestano viša. V kraju je že med 8.700 in 8.800 turističnih postelj, precej tudi na račun občanov, ki so se v zadnjih letih odločili za sobodajalstvo. Število turističnih postelj tako že presega število prebivalcev, kar številnim povzroča tudi težave.
Na Bledu jim v turistično promocijo ni več treba vlagati, saj je destinacija že dovolj prepoznavna.
"Naš cilj ni kvantiteta, ampak kakovost," je povedal direktor Turizma Bled Tomaž Rogelj in dodal, da si želijo, da bi lahko število turističnih postelj in prebivalcev vzdrževali na enakovredni ravni.
Prebivalci se izseljujejo in dajo svoja stanovanja raje v najem
"Pojav v tako majhnem turističnem kraju, kot je Bled, drastično spreminja demografsko in socialno podobo. Stalno prebivalstvo se izseljuje in namenja svoje nepremičnine oddajanju, stanovanjske soseske pa se spreminjajo v mešana območja za turizem, kar za sabo vleče več negativnih kot pozitivnih učinkov. Predvsem na področju prometa in druge komunalne opremljenosti in urejenosti, pa tudi z vidika občutka varnosti, udobja bivanja za stalne prebivalce in podobnega," so pred meseci težave opisali na tamkajšnji občini.
Glavna cilja, ki so si ju zastavili, so dosegli že lani
V slovenskem turizmu so sicer lani že dosegli v aktualni turistični strategiji zastavljena cilja prihodov in prenočitev. Prav tako uresničujejo cilj podaljšanja dobe bivanja gostov, povečuje pa se tudi vrednost izvoza potovanj.
"Osrednji cilj, ki smo si ga zastavili v Strategiji trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021, ostaja doseganje cilja štirih milijard evrov iz naslova izvoza potovanj. Uresničevanje tega cilja zasledujemo z vzpodbujanjem razvoja in promocije turističnih produktov višje dodane vrednosti, to je produktov, ki gostom zagotavljajo petzvezdična doživetja, inovativnih in kreativnih turističnih produktov, vrhunskih gastronomskih in drugih doživetij, ki jih ponuja Slovenija kot avtentična in edinstvena trajnosti zavezana turistična destinacija," ob tem pojasnjujejo na STO.
Kot dodajajo, je Slovenija med tujo strokovno, medijsko in široko javnostjo tudi vse bolj prepoznavna kot zelena destinacija s kakovostno turistično ponudbo in edinstvenimi doživetji, to pa na STO pripisujejo inovativnim in intenzivnim kampanjam, ki jih skupaj s turističnim gospodarstvom izvaja na izbranih trgih in med izbranimi ciljnimi skupinami.
22