Mladi Slovenci podhranjeni na področju računalništva in informatike

Po ocenah Evropske komisije v Evropski uniji primanjkuje 400 tisoč strokovnjakov s področja informacijske tehnologije (IT), v Sloveniji pa bo do konca leta 2020 na IT-področju primanjkovalo okrog tri tisoč strokovnjakov, v celotni EU pa kar 800 tisoč. Podobne ugotovitve so se pokazale tudi v raziskavi zaposlitvene agencije Manpower, kjer je 33 odstotkov slovenskih dodajalcev opredelilo, da težko zapolni določene profile, med njimi pa so zelo visoko IT-strokovnjaki.

"Mislim, da je edina rešitev uvažati strokovnjake iz Azije, z Bližnjega vzhoda," je prepričan profesor Andrej Brodnik, državni nagrajenec na področju šolstva iz leta 2012.

Prav povpraševanja po tehničnih poklicih bo po mnenju Viviane Žorž iz kadrovske agencije Adecco v prihodnjih letih največ.

Morda vas zanima še:

Miroslav Gnamuš iz bančnih nebes v pekel: pa so res vsega krive banke?

Kadrovska koalicija Cerar-Janša: Žmavcu zelena luč, Puljiću ne

Reševanje zadnjih ostankov jugoslovanskega velikana

Poklici z IT-področja bodo postali deficitarni

Aleš Špetič il je bil predsednik upravnega odbora Zemante. Podjetje je vodil od ustanovitve do leta 2010. Do leta 2000 je bil aktiven v razvoju računalniških sistemov, predvsem na področju borzništva v Sloveniji in tujini. Foto: STA , V zadnjih šestih letih se je na prvo stopnjo FRI v Ljubljani vpisalo 1.818 študentov, še nekaj več kot tisoč pa na Univerzi na Primorskem (Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije) in na Univerzi v Mariboru (Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko). Tudi če ne upoštevamo osipa do konca študijskega procesa, je številka še vedno manjša od potreb trga.

"Ta ocena je verjetno kar na mestu, saj opažamo vedno večje pomanjkanje inženirjev za potrebe slovenskih podjetij. To bo iz leta v leto postajal bolj deficitaren poklic, a mislim, da se država tega še ne zaveda dovolj, saj večjih premikov v spodbujanje inženirstva praktično ni," meni podjetnik Aleš Špetič, ustanovitelj startupa CuveSensors.

"Slovenska mladina računalniško podhranjena"

Profesor Andrej Brodnik opozarja tudi na pomembnost razvoja strokovnega jezika v Slovenščini. Foto: STA , Po mnenju Andreja Brodnika, predavatelja na FRI in Univerzi na Primorskem težava ni le v številu vpisanih, ampak tudi v njihovem znanju, ki ga prinesejo iz osnovne in srednje šole. Do vpisa na fakulteto imajo namreč le eno leto obvezen predmet s področja računalništva in informatike.

"Nekdo, ki se je šolal pri nas, je v deprivilegiranem položaju v primerjavi z nekom, ki je šolanje opravil npr. na Hrvaškem, v Srbiji, na Slovaškem, Poljskem … Slovenska mladina je na področju računalništva in informatike podhranjena," je prepričan Brodnik, ki je profesorsko pot po doktoratu začel na švedski univerzi v Lulei.

"Če prideš na fakulteto za računalništvo in informatiko le z enoletnim obveznim izobraževanjem v tej smeri, torej da si imel le en predmet v srednji šoli, moraš tako rekoč začeti od začetka. Nekje v tujini, kjer bruci na faks pridejo z večjim številom računalniških predmetov iz srednje šole, imajo drugačno izhodišče," ponazarja s primerjavo.

Slovenski otroci so s svojimi tujimi vrstniki primerljivi do šestega, sedmega razreda, na tekmovanjih v srednji šoli so najboljši Slovenci v svetovnem merilu nekje v zadnjih dveh petinah, na univerzitetni ravni pa se za zdaj še nihče ni uvrstil na svetovno olimpijado, o primerjavi s tujino pravi Brodnik.

Morda vas zanima še:

Iz domače dnevne sobe s povezavo do interneta v svet

Agrokor pred zlomom: kaj upniki načrtujejo z Mercatorjem

Kako je poslovala banka, ki jo želi kupiti srbski tajkun #video

Kako bi bilo treba spremeniti sistem?

Brodnik: "Dokler ne uredimo sistema v osnovnošolskem in srednješolskem sistemu, ne moremo pričakovati brucev z boljšim predznanjem. Do takrat je treba 'uvažati' študente. Za primer, na Danskem so zelo agresivni in na magistrski študij pripeljejo veliko tujih študentov. O tem bi morala razmisliti tudi Slovenija.

Veliko se govori o odtoku možganov. Kaj je tukaj največja težava? Da je slovenska država investirala v njihovo izobraževanje.

Magistrske študente bi povabil zato, ker potrebujemo predvsem zelo dobro usposobljene strokovnjake, ob tem pa bi prihranili pri njihovem izobraževanju, saj jih je do te stopnje 'financirala' druga država. Potem je mogoče smiselno nekaj več denarja investirati v to.

Do magistrskega študija si v šolskem procesu 18 let, vsako leto stane pet tisoč evrov, torej je to skupaj 90 tisoč evrov na študenta. Privabimo pa ga lahko s štipendijami.

Na Danskem magistrski študij skoraj v celoti poteka v angleščini. Če bi to storili, bi ubili dve muhi na en mah. Prvič bi lahko predavali tuji predavatelji, drugič pa so lahko študentje tujci, saj bodo razumeli jezik."

"Verjetno je na univerzitetnem nivoju največji problem pomanjkanje konkurence na fakultetah in med fakultetami," opozarja Aleš Špetič. Foto: STA , Špetič: "FRI daje študentom dobro teoretično osnovo, a premalo praktičnih znanj. Trenutni sistem študija od študentov zahteva celodnevno prisotnost na predavanjih in jim ne omogoča pridobivanja praktičnih izkušenj.

Včasih je bila težava obratna, študentje smo lahko raztegovali študij na več let in vmes delali v gospodarstvu. Verjetno bi bila optimalna vmesna pot, ko bi fakulteta vključila več praktičnih primerov.

V panogah, kjer je mednarodna povezanost še toliko pomembnejša, pa je povsem nerazumljivo, da se še vedno zahteva, da morajo biti predavanja v slovenščini. To je v računalništvu nepojmljivo, saj je velika večina literature in virov v angleščini, hkrati pa to tudi omeji zmožnost fakultete, da pridobi gostujoče predavatelje iz tujine."

Za dober program potrebuješ dobre profesorje

Oba sogovornika izpostavljala tudi težave, povezane s celotno slovensko univerzo. Profesorji spadajo v javno upravo, kjer je po besedah Špetiča nemogoče nagrajevanje. Brodnik opozarja, da je treba dobre profesorje tudi dobro plačati.

"Nekdo, ki želi biti strokovnjak na področju računalništva in informatike, mora za strokovnjaka veljati v Ljubljani, Singapurju, San Franciscu, Moskvi, New Delhiju. Posledično potrebuješ dobre profesorje, če želiš imeti primerljivo dober program. Slovenska stvarnost pa je takšna, da nekdo po študiju računalništva in informatike v industriji zelo hitro dobi dobro plačilo," izpostavlja Brodnik.

"Gospodarstvo pobere najboljše strokovnjake s področja in le malo zelo dobrih ostane na univerzi," še pravi Brodnik, ki upa, da bodo vidni tudi rezultati delovne skupine, ki jo je ustanovilo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.