Mavko: Nikakršne oblike pomoči na radarju, saj ni potrebna

O Sloveniji ni bilo izrecno govora, sploh ne o kakršni koli pomoči državi, je zatrdil državni sekretar na finančnem ministrstvu Mitja Mavko. "Nikakršne oblike pomoči ni ne na našem radarju ne na radarju razprav za omizjem," je poudaril.

"Likvidnost proračuna je zagotovljena do konca letošnjega leta in razmeroma udobno tudi za začetek prihodnjega leta. Ta likvidnost zadostuje tako za potrebe proračuna kot tudi za predvidene dokapitalizacije bank," je še poudaril državni sekretar.

"Zaprosilo za pomoč ni ena od opcij, ki bi bila trenutno na mizi" Zato kakršne koli špekulacije o dostopu Slovenije do financiranja na trgu v tem trenutku niso oportune, je še odgovoril na vprašanje, ali ne bi bilo vzdržneje zaprositi za pomoč iz reševalnega mehanizma ESM, kot se zadolževati na trgih po visokih obrestnih merah. "Zaprosilo za pomoč ni ena od opcij, ki bi bila trenutno na mizi, ker za to ne vidimo potrebe," je poudaril.

Ministri so sicer potrdili priporočila za ukrepanje, ki jih je pripravila Evropska komisija na podlagi nacionalnih proračunskih in reformnih načrtov. Sprememb je na sploh izjemno malo, Slovenija je izboljšala nekaj tehničnih podrobnosti, a v glavnem so ostala enaka, je pojasnil Mavko.

Slovenija je dobila iz Bruslja devet priporočil, ki se nanašajo na krepitev stabilnosti javnih financ, nadaljnje strukturne reforme na področju trga dela, sodstva in poslovnega okolja ter dve ključni reformi, ki sta pomembni kratkoročno - sanacija bančnega sistema in vprašanje upravlja podjetij v državni lasti oziroma napovedane privatizacije, je spomnil državni sekretar.

"Usmeritev Slovenije je v grobem zelo podobna priporočilom komisije" Ob tem je poudaril, da je usmeritev Slovenije v grobem zelo podobna priporočilom komisije. "Popolnoma se zavedamo, da je ključno ukrepanje na področju bančnega sektorja, na področju boljšega upravljanja podjetij v javni lasti, vključno s privatizacijo, in postopna nadaljnja konsolidacija javnih financ," je poudaril.

Slovenija se tako strinja tudi z dveletnim podaljšanjem roka za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja na leto 2015, ki so ga ministri potrdili. Prvi korak v to smer je bil po Mavkovih besedah sprejetje predloga sprememb proračuna za leto 2013 na vladi v četrtek.

Do oktobra bodo predstavili predlog sprememb proračuna za leto 2014 Na vprašanje, ali bo rebalans dovolj za izpolnitev priporočila Bruslja, naj Slovenija do oktobra ustrezno ukrepa za zmanjšanje primanjkljaja, je državni sekretar odgovoril, da vlada letos načrtuje zgolj en rebalans, saj ne bi bilo kredibilno, če bi že zdaj računali z novim, ter da bodo do oktobra predstavili predlog sprememb proračuna za leto 2014 in predlog proračuna za leto 2015.

Komisija je v priporočilih, ki so jih potrdili ministri, zahtevala tudi neodvisni pregled kakovosti aktive slovenskih bank, ki že poteka. Opravlja ga revizijsko-svetovalna družba Deloitte. Mavko ocenjuje, da bo končan do do sredine julija. Poleg tega bo sicer treba opraviti še posebne stresne teste, katerih izvajalec ter čas in način izvedbe pa še niso določeni.

Prvi sveženj terjatev na slabo banko bodo prenesli do konca junija Finančni minister Uroš Čufer je v četrtek pojasnil, da bodo prvi sveženj terjatev na slabo banko prenesli do konca junija in da bodo to izvedli po tržnih cenah. Tržna transakcija nima elementa državne pomoči, kot prenos po ceni, ki je višja od tržne, tako zanjo ne potrebujejo odobritve iz Bruslja, ki sicer kot pogoj za prenos terjatev najprej zahteva izid pregleda kakovosti aktive bank in stresnih testov.

S tem prvim svežnjem prenosa terjatev po tržni ceni bi dejansko preizkusili sistem delovanja slabe banke. "Gre za omejen paket z namenom vzpostavitve, da imamo vse procese vzpostavljene, testirane, da mehanizmi delujejo," je pojasnil Mavko.

Finančni ministri so dobili na mizo tudi predlog Evropske komisije in Evropske investicijske banke o tem, kako bi mobilizirali obstoječe in nove vire za zagotovitev boljših pogojev financiranja malih in srednjih podjetij ter za zaposlovanje mladih. To bo ena ključnih tem vrha unije prihodnji teden.

Slovenija po Mavkovih besedah sicer že sedaj razmeroma dobro koristi sredstva EIB in vsekakor pozdravlja večji angažma EIB na tem področju. Želi si, da bi bila EIB pripravljena prevzeti tudi kakšno dodatno, večje tveganje, na primer da ne bi zagotavljala le posojil ali garancij, ampak pod določenimi pogoji tudi kapital, je povedal državni sekretar.