Sobota, 11. 3. 2017, 15.12
7 let, 1 mesec
Lidia Glavina: NLB je v dobrem stanju za prodajo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0
NLB je po mnenju predsednice uprave Slovenskega državnega holdinga Lidie Glavina glede na razmere na trgu v dobrem stanju za prodajo. Poslovni rezultati NLB so dobri, kar kaže, da je zdajšnja uprava uspešna in se je potrudila, da banko dobro pripravi za prodajo. Odločil pa bo trg, je povedala v pogovoru za Sobotno prilogo Dela.
Glavina naslednji teden odhaja na predstavitve vlagateljem (road showe) za NLB, a o podrobnostih ni želela govoriti. "Kot veste, je predviden način prodaje javna ponudba delnic (IPO) in pri tem so pravila komuniciranja zelo stroga, tako da lahko povem le, da delamo vse, kar je potrebno za uspešno prodajo," je dejala.
Ob tem je zagotovila, da bodo sledili zavezam, ki jih je Slovenija o prodaji bank dala Evropski komisiji, torej je cilj prodaja do konca leta. Čas objave prospekta za IPO pa bo odvisen med drugim od razmer na trgu.
Kaj predvideva rezervni načrt za Cimos?
O neuspešni prodaji Cimosa je povedala, da se trudijo, da bi ohranili njegovo znanje in tehnologijo. "Prejšnji teden smo v Frankfurtu obiskali večino ključnih kupcev Cimosa in od njih dobili zagotovilo, da so s Cimosom zadovoljni in želijo z njim delati naprej," je dodala. Cimos po njenih besedah trenutno posluje bolje kot v preteklosti.
Finančna sredstva DUTB ne bodo državna pomoč, ker bodo dodeljena po enakih merilih, kot bi jih vložil zasebnik.
Pojasnila je tudi, kaj predvideva tako imenovani plan B za Cimos, in sicer vstop DUTB v družbo po načelu zasebnega vlagatelja z namenom dolgoročne stabilnosti ob ustreznem finančnem in organizacijskem prestrukturiranju.
Nova državna pomoč ni predvidena
Nova državna pomoč za Cimos ni predvidena, je poudarila. Finančna sredstva DUTB ne bodo državna pomoč, ker bodo dodeljena po enakih merilih, kot bi jih vložil zasebnik. "Pripravljamo načrt brez državne pomoči, ki bo vključeval tudi elemente prestrukturiranja," je dejala in dodala, da reorganizacija po potrebi pomeni tudi določeno prilagajanje delovne sile.
Pojasnila je tudi kandidaturo Franca Žmavca, ki je predlagan za nadzornika SDH, za člana nadzornega sveta Telekoma Slovenije. Septembra lani se je prijavil na razpis za nadzornika Telekoma, niso pa bili obveščeni, da se je prijavil še za nadzorni svet SDH. Če bo Žmavc imenovan v nadzorni svet SDH, potem ne bo mogel biti imenovan za nadzornika nobene od državnih družb, je zagotovila.
O uspešnosti upravljanja državnih naložb je povedala, da je bil donos portfelja, ki ga upravlja SDH, v letu 2015 4,7-odstoten, leto prej pa 1,8-odstoten. "Pričakujemo, da bo rezultat za leto 2016 še višji," je menila.
Do leta 2020 naj bi donos kapitalskih naložb države dosegel osem odstotkov, kar bo po njenem mnenju težko izvedljivo. "Pa ne zato, ker bi bil SDH slab upravljavec, ampak zaradi uteži, ki jo imajo nekatera podjetja v našem portfelju," je pojasnila. Morajo pa tak donos po njenem mnenju doseči pri najboljših 20 naložbah.
Glavina meni, da bi bilo treba Lahovnikov zakon nadgraditi. SDH je predloge že pripravil, in sicer si želijo povečanje pri variabilnem delu, ki bi bil vezan na uspešnost. "To ne bi pomenilo petkratnega zvišanja vseh plač, ampak le, da bi nadzorni svet pri izbiri članov uprav imeli večji bazen kompetentnega kadra," je pojasnila.
